Regija: Gorenjska pokrajina

Kmetje včasih niso pogosto zahajali v gostilne, razen ob nedeljah. Industrializacija, ki je prinesla drugačen način življenja, pa je poleg zmanjševanja delovnih ...

Gostilne so bile pogosto družinska tradicija in so prehajale iz roda v rod. Značilno je, da so upravljanje številnih gostiln enakovredno imele v rokah ženske. Nekatere ...

Leta 1953 je tovarišica Pogačar Lada v Poročilu o delavskem samoupravljanju v gostinstvu poudarila: »Nekateri člani naših kolektivov so samoupravljanje zamenjali ...

Gostilna je po skopi definiciji iz slovarja »lokal, v katerem se streže z jedmi in pijačami«, a je večinoma veliko več kot to – v gostilne ljudje že od nekdaj zahajamo ...

Gostilni so Slovenci včasih rekli tudi birtija, krčma ali oštarija. Gostilničarja so ponekod klicali birt ali oštir, če je bila ženska, pa birtinja ali oštirka. Milenko ...

Beseda gost izhaja iz latinske izraza za tujca – hostis – in korena *ghos- ‛jesti’, torej je prvotno označevala tujca, ki mu gospodar ponudi jesti. Izraz krčma morda ...

Najstarejša in še vedno delujoča gostilna na slovenskih tleh in širše je Gastuž iz leta 1467. Hišo za goste so zgradili  francoski menihi, ki so se v 12. stoletju ...

Med najstarejše upodobitve gostilniškega življenja sodi eden od motivov freske Sveta nedelja v Crngrobu iz leta 1460. Krčma ima izvesek, s kakršnimi so od časa Karla ...