skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Miha Maleš: Anton Aškerc in njegova rojstna hiša na Globokem (lesorez, 1922)

 Ni do konca dognano, ali se je Aškerc (prvorojenec) res rodil v materini domači hiši na Globokem (št. 15; hiša je že razpadla), kjer so po družinskem izročilu živeli njegovi starši po poroki 1854–58. V rojstni knjigi je zapisano, da je bil Aškerc rojen v očetovi hiši na Senožetah (št. 5; Hrušovarjeva domačija), v kateri se je družina za stalno naselila po rojstvu drugega otroka (1858) in kjer se jih je rodilo še pet. Aškerc je v njej preživel otroštvo, zlasti čas do 1868, ko mu je umrla mati, zato je bila zanj kot rojstna hiša. Slovensko osnovno šolo je obiskoval v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah 1865–68 (1.–3. razred), v Celju 4. razred nemške osnovne šole 1868/69 (po odločitvi očeta, člana krajevnega šolskega sveta, in učitelja Jožeta Kokolja, ker sta hotela Aškercu odpreti pot k nadaljnjemu šolanju) in osem razredov gimnazije 1869–77. Študiral je teologijo 1877–81 na bogoslovju v Mariboru; posvečen je bil že konec 3. letnika 1880). Za duhovništvo se je odločil po realni presoji gmotnih možnosti in na željo domačih, zlasti tete Agate (Ajtke) Aškerc, ki mu je delno nadomeščala pokojno mater. Podpirala ga je med študijem, ko je postopno postala lastnica domačije svojega dobrodušnega brata, Aškerčevega očeta, ki ni bil spreten gospodar. Aškerc se je tolažil, da bo lahko tudi na bogoslovju našel priložnost za razčiščevanje dvomov ob primerjanju tradicionalnega (z naivno vernostjo obteženega) mišljenja in spoznanj sodobne znanosti. Bil je kaplan v različnih krajih: 1881–83 v Podsredi, 1883–89 v Šmarju pri Jelšah, 1889–91 v Juršincih, 1891–92 v Vitanju, 1892 v Šmarjeti (pri Rimskih Toplicah; tu ga je obiskal pesnik Simon Gregorčič; Aškerc ga je na povratku pospremil prav do Ilirske Bistrice, v Ljubljani pa sta se spotoma skupaj fotografirala), 1892–94 v Mozirju in 1894–98 v Škalah (pri Velenju). Spomladi 1898 je bil na lastno prošnjo upokojen. Po dogovoru z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem je zaprosil za službo arhivarja na ljubljanskem magistratu; do julija 1898 je med čakanjem živel v Celju, potem je bil začasni arhivar v Ljubljani, stalni pa od decembra 1899 do smrti (umrl je zaradi kapi v ljubljanski deželni bolnišnici) 10. 6. 1912.

Več http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi131456/

 

Slika

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.