Živela je v Ložicah pri Anhovem. Prinesla je fotografijo, na kateri so vidni zametki Delpinove ulice. Na njej je prva generacija trgovske šole v sprevodu junija 1958 po končani maturi.
Po povorki so zakurili »cvek« in imeli zaključek šole. Obleke so bile narejene iz jute, klobučevine. Nekatere punce so bile oblečene v črno, ker so tako določili. Leta 1956 in1957 so vsi Primorci obiskovali trgovsko šolo v Brežicah. Takrat je bila trgovska šola še v Kranju, Ljubljani in Novem mestu. Tretji letnik so potem zaključili v Novi Gorici. Bilo jih je 86. Bili so od vse povsod, od Bovca do Pirana. Le nekaj jih je živelo v Novi Gorici. V šolo se je vozila z vlakom. Učitelji so bili strogi in so se jih bali. Če nisi znal, je bilo bolje, da nisi šel v šolo. Učitelje so nazivali s tovariš. Tajnica, profesor slovenščine in profesor blagoznanstva Curk so prišli z njimi iz Brežic. Matematiko je učil gospod Bertoncelj s Pristave. Prvi ravnatelj šole je bil gospod Urbančič, oče zdravnika Urbančiča. Z nekaterimi sošolci so še danes v stikih. Imajo tudi srečanja.
V Frnaži je bila edina trgovina z živili. Tam je bila tudi železnina. Frizer je bil v stavbi današnje Krajevne skupnosti. Zobozdravnik je bil na Grčni.
Na ozemlju od Trgovske šole proti Solkanu je bila sama praznina. Tu je bilo veliko češenj. Znano je, da se je tja hodilo robutat.
Za Zavarovalnico Triglav je še danes ena stara hiša, ki je bila takrat osamljena.
Spominja se, da so bili ruski bloki, nekaj hiš na današnji Prešernovi in Trubarjevi ulici. Po ulici je bilo veliko podgan. Prometa skoraj ni bilo; po mestu se je videlo kakšen star motor, star kamion, avtomobili so bili redki.
Ko so kopali temelje za Trgovski center, so našli veliko trug, ostankov judovskega pokopališča.
Kasneje je delala v Anhovem v podjetju Dam daj in se ne spominja, kako so podirali Frnažo.
