Spomin na človeka se ne ohranja le v biografijah in arhivskih dokumentih, temveč tudi v delu, ki se nadaljuje po njem. To velja tudi za mag. Branka Goropevška, zgodovinarja, bibliotekarja, domoznanca in nekdanjega direktorja Osrednje knjižnice Celje. Njegovo strokovno delo je bilo tesno povezano z raziskovanjem preteklosti, ohranjanjem kulturne dediščine in razvijanjem domoznanske dejavnosti. Njegovo ime danes nosijo nagrade, s katerimi se prepoznavajo dosežki na področju domoznanstva in kulturne dediščine. Leto 2026 je priložnost za dvojni spomin: 18. oktobra mineva 60 let od njegovega rojstva, ob tem pa se spominjamo tudi razvoja Goropevškovih nagrad, ki njegovo strokovno poslanstvo prenašajo v prihodnost.
Zgodovinar po izobrazbi, domoznanec po strokovnem poslanstvu
Branko Goropevšek se je rodil 18. oktobra 1966 v Celju. Po študiju zgodovine in geografije je leta 1991 začel svojo poklicno pot v Osrednji knjižnici Celje, kjer je prevzel vodenje oddelka za domoznanstvo. Knjižnica je tako postala prostor njegovega strokovnega delovanja, raziskovanja in prizadevanj za ohranjanje zgodovinskega spomina lokalnega okolja.
Domoznanstvo povezuje knjižnično delo z raziskovanjem krajev, ljudi, dogodkov in pojavov, ki so oblikovali podobo posameznega okolja. Njegovo poslanstvo ni omejeno na zbiranje podatkov, temveč vključuje tudi njihovo preverjanje, urejanje, povezovanje in posredovanje javnosti. Goropevškovo delo je pomembno prispevalo k razvoju tega področja v slovenskih knjižnicah.
Ob delu v knjižnici je bil dejaven tudi kot zgodovinar in publicist. Sodeloval je na strokovnih srečanjih in simpozijih, pripravljal znanstvene in strokovne prispevke ter urejal publikacije. Njegova osebna bibliografija obsega več kot 200 bibliografskih enot, med njimi šest monografskih del. Sodeloval je tudi pri Enciklopediji Slovenije in Slovenski kroniki 19. in 20. stoletja.
Zavezan Celju in njegovemu zgodovinskemu spominu
Goropevškovo strokovno delo je bilo pomembno povezano s Celjem in širšim slovenskim zgodovinopisjem. Med letoma 1992 in 1996 je predsedoval Zgodovinskemu društvu v Celju. V tem obdobju sta bila pripravljena odmevna mednarodna simpozija, posvečena 100. obletnici celjskega gimnazijskega vprašanja in 150. obletnici Južne železnice. Društvo je začelo izdajati tudi revijo Zgodovina za vse.
Sodeloval je pri raziskovalnem delu mladih v okviru projekta Mladi za Celje, in sicer kot mentor in ocenjevalec raziskovalnih nalog. Tudi to delo je bilo pomemben del širšega poslanstva: spodbujanja zanimanja za preteklost ter razvijanja raziskovalne radovednosti in kritičnega odnosa do virov pri mlajših generacijah.
Za domoznanca je lokalno okolje več kot geografski prostor. Je preplet osebnih zgodb, zgodovinskih dogodkov, kulturnih ustanov in skupnega spomina. Z raziskovanjem in predstavljanjem teh povezav preteklost postane dostopnejša ljudem, ki v tem prostoru živijo danes.
Direktor Osrednje knjižnice Celje
Leta 2001 je Branko Goropevšek prevzel vodenje Osrednje knjižnice Celje. Kot direktor je deloval do svoje smrti leta 2012. Njegovo obdobje vodenja je zaznamoval tudi pomemben prostorski mejnik: leta 2010 so bili obnovljeni in dozidani prostori knjižnice na Muzejskem trgu slovesno predani svojemu namenu.
Knjižnica je s tem dobila sodobnejše pogoje za izvajanje svojega poslanstva. Njena vloga pa je že tedaj presegala izposojo gradiva. Bila je prostor raziskovanja, srečevanja, kulturnega ustvarjanja in dostopa do znanja. V takšnem okolju ima domoznanska dejavnost posebno mesto, saj knjižnica ohranja gradivo o domačem kraju ter omogoča, da se lokalna zgodovina raziskuje in posreduje različnim generacijam.
Goropevšek je umrl 13. septembra 2012, star 45 let. Njegova strokovna pot se je končala prezgodaj, vendar je njegovo delo ostalo del zgodovine celjske knjižnice in razvoja slovenskega domoznanstva.
Goropevškove nagrade: priznanje delu za skupni spomin
Ime Branka Goropevška je povezano tudi z nagradami, ki jih podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije za izjemne dosežke na področju domoznanstva in kulturne dediščine. Njihov namen je prepoznavati delo, ki ima širši družbeni pomen in prispeva k razvoju domoznanske dejavnosti v knjižnicah.
Goropevškove nagrade obsegajo Goropevškovo priznanje in Goropevškovo listino. Priznanje je namenjeno posameznikom, ki so s svojim strokovnim delom pomembno prispevali k razvoju domoznanstva in ugledu te dejavnosti. Listina pa je namenjena partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki podpirajo delovanje domoznanske sekcije pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Takšno priznanje ima dvojni pomen. Po eni strani izpostavi konkretne dosežke posameznikov in organizacij, po drugi pa opozarja na vrednost dela, ki pogosto nastaja postopoma in v tesnem stiku z lokalno skupnostjo. Zbiranje in urejanje virov, raziskovanje zgodovine, priprava publikacij ter omogočanje dostopa do kulturne dediščine so dejavnosti, katerih učinki se pogosto pokažejo šele skozi daljše časovno obdobje.
Poimenovanje nagrad po Branku Goropevšku zato ni zgolj spominska gesta. Povezuje njegovo strokovno dediščino z delom ljudi, ki danes razvijajo domoznansko dejavnost, in z odgovornostjo knjižnic, da znanje o lokalni preteklosti ohranjajo ter ga posredujejo prihodnjim generacijam.
Domoznanstvo kot živa vez med preteklostjo in prihodnostjo
Ob 60. obletnici rojstva Branka Goropevška se lahko vprašamo, kaj pomeni ohranjati spomin na človeka, ki je svoje poklicno življenje posvetil zgodovini in knjižničarstvu. Odgovor najdemo tudi v vsakodnevnem delu domoznancev: v skrbno zbranem dokumentu, prepoznani fotografiji, zapisani ustni pripovedi, raziskovalni nalogi ali publikaciji, ki lokalno zgodbo približa širšemu krogu ljudi.
Domoznansko gradivo ni le pričevanje o preteklosti. Je tudi izhodišče za nova vprašanja in raziskave. Ko je ustrezno urejeno in dostopno, omogoča posameznikom, šolam, raziskovalcem in lokalnim skupnostim, da bolje razumejo okolje, v katerem živijo.
Osrednja knjižnica Celje s spominom na svojega nekdanjega direktorja ohranja tudi zavedanje o pomenu tega poslanstva. Goropevškove nagrade pa njegovo ime povezujejo z dosežki širše strokovne skupnosti.
Obe obletnici sta zato priložnost, da se ozremo na prehojeno pot in hkrati poudarimo pomen nadaljnjega dela. Branko Goropevšek ostaja del zgodovine celjske knjižnice, njegovo strokovno poslanstvo pa živi naprej v prizadevanjih vseh, ki raziskujejo, ohranjajo in predstavljajo kulturno dediščino svojih krajev.
