Pred nekaj tedni, prav v času, ko zacvetijo zgodnje jablane in zabrstijo trte, je minilo 75 let od smrti sadjarskega in vinogradniškega strokovnjaka Franc Goričan (3. 12. 1869–3. 4. 1951). Rodil se je v Višnji vasi pri Vojniku, a s svojim znanjem in delom presegel meje domačega kraja.
Pobudo, da bi ob bližajoči se 150-letnici njegovega rojstva njegovo življenje ponovno približali javnosti, je dal Marko Zdovc. Z njim je stopila v stik Hedviga Vidmar Šalamon, Goričanova sorodnica, ki je skrbno hranila dragoceno, a še neurejeno družinsko gradivo. Prav to zaupanje je omogočilo, da se je začela zgodba, ki je povezala sorodnike, strokovnjake, knjižničarje in lokalno skupnost.
V domoznanskem oddelku Osrednja knjižnica Celje smo gradivo najprej predstavili v obliki panojske razstave z brošuro (2019), nato pa smo v sodelovanju z Občino Vojnik izdali še njegove spomine, obogatene s prispevki strokovnjakov s področij sadjarstva, vinogradništva in zgodovine. Občina je njegovo dediščino obeležila tudi v prostoru – ob občinski stavbi je nastal spominski sadni vrt, posvečen njegovemu delu.
Ko je bil projekt zaključen, je gospa Hedviga Vidmar Šalamon gradivo predala v trajno hrambo knjižnici. Danes predstavlja dragocen del domoznanske zbirke in ostaja dostopno prihodnjim rodovom.
Toda kdo je bil človek, ki je navdihnil takšno zgodbo? Franc Goričan je po šolanju v Novi Cerkvi in Celju svoje znanje izpopolnjeval na kmetijski šoli v San Michelu na Južnem Tirolskem, kjer si je poleg strokovnega znanja pridobil tudi znanje tujih jezikov. Že kot mlad mož je veliko potoval – z vlakom, še raje pa peš – ter po Italiji in Franciji spoznaval sodobne pristope k sadjarstvu in vinogradništvu.
S tem znanjem se je vrnil domov. Najprej je deloval na ptujskem območju, nato pa kot potovalni učitelj po južni Štajerski. Svoje izkušnje ni zadrževal zase – delil jih je med vinogradnike in sadjarje, jih zapisoval v strokovnih člankih in prevajal tuja dela. Bil je med ustanovitelji Sadjarskega društva Slovenije leta 1921 in že leto pozneje v Celju organiziral prvo slovensko sadno razstavo.
Njegova življenjska pot pa se dotika tudi širše slovenske zgodovine. Njegova sestra Marija je postala druga žena ljubljanskega župana Ivan Hribar. Njuna hči Zlatica je dala ime Hribarjevi vili v Ljubljani, kjer ima danes sedež Forum slovanskih kultur.
Več o življenju in delu Franca Goričana na povezavi
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/franc-gorican-1869-1951-sadjarski-in-vinogradniski-strokovnjak-iz-visnje-vasi-pri-vojniku/
