Hiši so bili skozi leta dodeljeni naslednji hišni naslovi: Vrhnika 399 (1914), Gradišče 3 (1934), Gradišče 4 (1958)
Pritlična zidana podolžna hiša je krita s simetrično dvokapno streho. V srednji osi ima veliko strešno frčado in na vsako stran po dve manjši. Fasada je členjena v rustiki v obliki horizontalnih pasov. Tone Mrlak je okoli leta 1975 spodnje stanovanje zaradi velike vlažnosti izoliral ter kamenje nadomestil z opeko, hiša pa je na zunaj ostala nespremenjena. Hiša je bila zidana ob kamniti ograji, ki še sedaj predstavlja mejo s sosedom Stržinarjem.
Hišo je dal na svojem zemljišču postaviti Franc Tršar st. leta 1906. Stavba, ki je bila dograjena v enem letu, je obsegala kuhinjo, vežo, tri sobe in shrambo v pritličju ter podstrešno sobo.
V njej so leta 1910 prebivali posestnik in vdovec Franc Tršar st. s sestro Ano, nečakinja Antonija Peršič, uradnik Dragotin Seliškar z ženo Hedviko, zasebnica in vdova Ana Sandrini ter učitelj Ivan Štrekelj.
Okoli leta 1925 je hišo kupila Marija Jesenovec (1871–1940), rojena Brenčič, ki je tu živela z možem Gašperjem (u. 1945). Imela sta sedem otrok. Hčerka Gabrijela – Ela (1903–1995) je bila poročena z Ivanom Rijavcem (1900–1976) iz Ozeljana , Maistrovim borcem. Imela sta otroke: Nušo (roj. 1927), Miloša (1928–1995), Mirjam (1929–2005), poročeno Bižal, Jano in Gabrijela – Elka. Miloš je leta 1947 naredil pilotsko šolo v Zagrebu ter dolga leta poučeval v šolskem modelarskem krožku. Nuša se je poročila s pilotom Tonetom Mrlakom (1925–1998) iz Bistre. Rodili so se jima otroci: Toni (1950–1991), Anka (roj. 1952) in Jana (roj. 1953), medicinska sestra. Toni, tudi pilot, je padel v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, njegov sin Tomaž (roj. 1977) pa je danes pilot v slovenski vojski. Sedaj vdova Nuša Mrlak deli hišo s sestro Jano Oblak, ki živi v Nemčiji, in s hčerjo Jano. Iz družine Jesenovec s sedmimi otroki je izšlo petdeset še živečih potomcev, z družinskimi člani pa štejejo danes sedemdeset članov.
V pritličnih prostorih, ki gledajo k sosedu Tršarju, so nekoč stanovali številni najemniki, najprej Ana Tršar, potem učiteljica srbohrvaščine Ljudmila Sirnik in nadučitelj Franc Pavletič. Nato je imel nekaj let stric Elko Jesenovec (1917–1943) v teh prostorih zobno ordinacijo. Ubili so ga Nemci v Kočevju. Med drugo svetovno vojno so tu stanovali Bermeževi, ki so se morali po italijanski okupaciji Vrhnike leta 1941 umakniti iz Črnega orla, in Brenčičevi, ki so jim Italijani požgali hišo, kasneje pa še Okrajškovi, Jožefa in Franc Fatur iz okolice Postojne ter Elizabeta in Janko Smolnikar iz Gornjega Grada, takoj po vojni pa tudi dva oficirja jugoslovanske ljudske armade.
Igralec Janez Bermež, sodelavec celjskega gledališča, je leta 1998 prejel Borštnikov prstan, najbolj prestižno slovensko nagrado za igralske dosežke.
Hišo je dal na svojem zemljišču postaviti Franc Tršar st. leta 1906. Stavba, ki je bila dograjena v enem letu, je obsegala kuhinjo, vežo, tri sobe in shrambo v pritličju ter podstrešno sobo.
V njej so leta 1910 prebivali posestnik in vdovec Franc Tršar st. s sestro Ano, nečakinja Antonija Peršič, uradnik Dragotin Seliškar z ženo Hedviko, zasebnica in vdova Ana Sandrini ter učitelj Ivan Štrekelj.
Okoli leta 1925 je hišo kupila Marija Jesenovec (1871–1940), rojena Brenčič, ki je tu živela z možem Gašperjem (u. 1945). Imela sta sedem otrok. Hčerka Gabrijela – Ela (1903–1995) je bila poročena z Ivanom Rijavcem (1900–1976) iz Ozeljana , Maistrovim borcem. Imela sta otroke: Nušo (roj. 1927), Miloša (1928–1995), Mirjam (1929–2005), poročeno Bižal, Jano in Gabrijela – Elka. Miloš je leta 1947 naredil pilotsko šolo v Zagrebu ter dolga leta poučeval v šolskem modelarskem krožku. Nuša se je poročila s pilotom Tonetom Mrlakom (1925–1998) iz Bistre. Rodili so se jima otroci: Toni (1950–1991), Anka (roj. 1952) in Jana (roj. 1953), medicinska sestra. Toni, tudi pilot, je padel v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, njegov sin Tomaž (roj. 1977) pa je danes pilot v slovenski vojski. Sedaj vdova Nuša Mrlak deli hišo s sestro Jano Oblak, ki živi v Nemčiji, in s hčerjo Jano. Iz družine Jesenovec s sedmimi otroki je izšlo petdeset še živečih potomcev, z družinskimi člani pa štejejo danes sedemdeset članov.
V pritličnih prostorih, ki gledajo k sosedu Tršarju, so nekoč stanovali številni najemniki, najprej Ana Tršar, potem učiteljica srbohrvaščine Ljudmila Sirnik in nadučitelj Franc Pavletič. Nato je imel nekaj let stric Elko Jesenovec (1917–1943) v teh prostorih zobno ordinacijo. Ubili so ga Nemci v Kočevju. Med drugo svetovno vojno so tu stanovali Bermeževi, ki so se morali po italijanski okupaciji Vrhnike leta 1941 umakniti iz Črnega orla, in Brenčičevi, ki so jim Italijani požgali hišo, kasneje pa še Okrajškovi, Jožefa in Franc Fatur iz okolice Postojne ter Elizabeta in Janko Smolnikar iz Gornjega Grada, takoj po vojni pa tudi dva oficirja jugoslovanske ljudske armade.
Igralec Janez Bermež, sodelavec celjskega gledališča, je leta 1998 prejel Borštnikov prstan, najbolj prestižno slovensko nagrado za igralske dosežke.
