Hiši so bili skozi leta dodeljeni naslednji hišni naslovi: Hrib 5 (1824, 1890), Vrhnika 256 (1914), Gradišče 10 (1934)
Na novi hiši, ki je delno grajena na temeljih stare, je na pročelni fasadi vzidana kamnita plošča z reliefno podobo in letnico 1804. V stari stavbi so bili nekdaj na enem koncu stanovanjski prostori in na drugem hlev.
V 80. in 90. letih 18. stoletja so v hiši živeli gostači Blaž Šemerl z ženo Jero Petkovšek ter otrokoma Jero in Luko ter Mihael Verbežar z ženo Nežo Šaftič in s sinom Gregorjem. V začetku 19. stoletja so tu prebivali kajžar Jakob Šemrl z ženo Marijo Korenčan (Korenčič) in otroki Uršulo, Tomažem in Gregorjem in nato Marija Korenčan z možem Andrejem Božičem ter s hčerko Špelo in sinom Francem. Prvi znani lastnik hiše je bil Anton Remčiger. Z ženo Katarino Rozman sta imela sina Antona (roj. 1812).
Sredi 19. stoletja je v hiši živela družina Matevža Zamejca, ki je imel s prvo ženo Marijo Jereb hčere Marijo (roj. 1830), Elizabeto (roj. 1832) in Uršulo (roj. 1835) in z drugo ženo Marijo Oblak še sina Jakoba (roj. 1846). Poleg Zamejčevih so tu stanovali tudi Jera Oblak, kajžarjeva hči s sinom Mihaelom in gostač Martin Srna z ženo Uršulo Možina. Njuna hči Magdalena (1853–1946) se je poročila z Luko Mesecem leta 1872. Uršula Zamejc se je poročila z Martinom Jurca (roj. 1836) iz Podlipe, ki je bil leta 1870 že lastnik kajže. V zakonu so se jima rodili otroci: Janez (1864), Uršula (roj. 1869), Frančiška (1877) in Neža (1881). Malo posest je podedovala Uršula Jurca (1869–1907). Leta 1901 se je poročila z Jernejem Leskovcem (1868–1918) iz Žibrš pri Logatcu, ki je postal tudi lastnik hiše. Rodila sta se jima hči Frančiška (1902) in sin Janez (1904). Ker sta starša kmalu umrla, so otrokoma preskrbeli gospodinjo, Piškovo Micko z Drenovega Griča. Za otroka je lepo skrbela vse do polnoletnosti in še potem. Frančiška je odšla od doma v Trst, kjer se je poročila in imela sina Egidija Bizjaka. Dedič je postal Janez Leskovec. Leta 1932 se je v Ljubljani poročil z Marijo Slavec, Funckovo Mici. Pri hiši je bilo nekaj kmetije in gozda, vendar premalo za preživljanje. Janez je sprva hodil delat v verdski kamnolom, potem na Tomšičevo žago, po njeni nacionalizaciji pa se je zaposlil v Industriji usnja Vrhnika vse do upokojitve. Mici je doma gospodinjila. V zakonu so se jima rodili otroci: Tone (roj. 1932), Minka, poročena Tomšič, in Ančka, poročena Kenk. Sedanji lastnik hiše je Tone Leskovec, ki živi v njej z ženo Marijo, rojeno Cerk iz Borovnice. Hišo delita s hčerko Barbaro in njeno družino, hči Majda pa živi na Voljčevi cesti.
V 80. in 90. letih 18. stoletja so v hiši živeli gostači Blaž Šemerl z ženo Jero Petkovšek ter otrokoma Jero in Luko ter Mihael Verbežar z ženo Nežo Šaftič in s sinom Gregorjem. V začetku 19. stoletja so tu prebivali kajžar Jakob Šemrl z ženo Marijo Korenčan (Korenčič) in otroki Uršulo, Tomažem in Gregorjem in nato Marija Korenčan z možem Andrejem Božičem ter s hčerko Špelo in sinom Francem. Prvi znani lastnik hiše je bil Anton Remčiger. Z ženo Katarino Rozman sta imela sina Antona (roj. 1812).
Sredi 19. stoletja je v hiši živela družina Matevža Zamejca, ki je imel s prvo ženo Marijo Jereb hčere Marijo (roj. 1830), Elizabeto (roj. 1832) in Uršulo (roj. 1835) in z drugo ženo Marijo Oblak še sina Jakoba (roj. 1846). Poleg Zamejčevih so tu stanovali tudi Jera Oblak, kajžarjeva hči s sinom Mihaelom in gostač Martin Srna z ženo Uršulo Možina. Njuna hči Magdalena (1853–1946) se je poročila z Luko Mesecem leta 1872. Uršula Zamejc se je poročila z Martinom Jurca (roj. 1836) iz Podlipe, ki je bil leta 1870 že lastnik kajže. V zakonu so se jima rodili otroci: Janez (1864), Uršula (roj. 1869), Frančiška (1877) in Neža (1881). Malo posest je podedovala Uršula Jurca (1869–1907). Leta 1901 se je poročila z Jernejem Leskovcem (1868–1918) iz Žibrš pri Logatcu, ki je postal tudi lastnik hiše. Rodila sta se jima hči Frančiška (1902) in sin Janez (1904). Ker sta starša kmalu umrla, so otrokoma preskrbeli gospodinjo, Piškovo Micko z Drenovega Griča. Za otroka je lepo skrbela vse do polnoletnosti in še potem. Frančiška je odšla od doma v Trst, kjer se je poročila in imela sina Egidija Bizjaka. Dedič je postal Janez Leskovec. Leta 1932 se je v Ljubljani poročil z Marijo Slavec, Funckovo Mici. Pri hiši je bilo nekaj kmetije in gozda, vendar premalo za preživljanje. Janez je sprva hodil delat v verdski kamnolom, potem na Tomšičevo žago, po njeni nacionalizaciji pa se je zaposlil v Industriji usnja Vrhnika vse do upokojitve. Mici je doma gospodinjila. V zakonu so se jima rodili otroci: Tone (roj. 1932), Minka, poročena Tomšič, in Ančka, poročena Kenk. Sedanji lastnik hiše je Tone Leskovec, ki živi v njej z ženo Marijo, rojeno Cerk iz Borovnice. Hišo delita s hčerko Barbaro in njeno družino, hči Majda pa živi na Voljčevi cesti.
