skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Zgornje Dovže

Dovžansko polje v Mislinjski dolini se razprostira pod južnimi obronki Pohorja. Ugodna lega je botrovala naselitvi že od prazgodovinskih obdobij dalje. Tako ne presenečajo podatki o najdbah kamnitih sekir, odkritih ob različnih zemeljskih delih. O kontinuirani poselitvi pa lahko po do sedaj znanih podatkih govorimo od rimske dobe naprej.

V neposredni bližini sotočja Turičnice in Dovžanke je Winkler leta 1909 na podlagi še vidno ohranjenih ruševin in obilice zdrobljene antične opeke izkopal del vile rustike. Že pred tem je bil na Pušnikovi njivi odkrit rimski marmorni nagrobnik posvečen Vibenu, ki danes krasi cerkveno steno v Šentilju pod Turjakom.

Raziskave vile so se nadaljevale v 90. letih, ko smo arheološki spomenik na novo ovrednotili. Vila v Zgornjih Dovžah je najbolj poznana in razmeroma dobro raziskana rimska vila na Koroškem.

Vila rustika je izraz za kmečko posestvo stanovanjsko-gospodarskega značaja, značilno za rimsko podeželje. S stabilizacijo gospodarstva in širšega družbenega razvoja v dobi Avgusta, sploh pa v 1. in 2. stoletju, so se vile rustike pojavile kot indikator obsega in intenzitete rimskega kulturnega vpliva. Najdemo jih po vsem rimskem imperiju v zelo različnih kontekstih in skozi vso rimsko obdobje. Med seboj se razlikujejo glede na tlorisno zasnovo, velikost in namembnost.

Dobro ohranjeni ostanki temeljnih zidov so v Zgornjih Dovžah zarisali tlorisno zasnovo reprezentančne stavbe v velikosti 12,5 x 12,5 m. Na zahodni strani se je držal stavbe še borih 2 m širok prizidek. Nejasni so temelji zidu na južni strani posestva. Na podlagi današnje raziskanosti je težko reči, za kako veliko posestvo gre, glede na konfiguracijo terena pa lahko domnevamo, da je bila posest velika najmanj dober hektar.

Takratno stanovanjsko kulturo, temelječo na gradnji iz lesa, je nadomestila uporaba kamna in malte kot veziva, pojavijo se različne vrste opek in tlakov. Med izkopavanji je bila odkrita zajetna količina rimskih opek in strešnikov. Lesena konstrukcija se ni ohranila, zato pa debelina temeljev priča o teži, ki jo je stavba z opečnato kritino nosila.

Za oblogo tal so vsaj v nekaterih prostorih uporabljali opečnate tlakovce, ponekod so se ohranili ostanki estriha. Na podlagi ostankov ogrevalnega sistema (hypokavsta) lahko sklepamo, da so imeli razmeroma visok standard. Sestavljen je bil iz zunaj stoječe kurilnice (zahodna stran stavbe), ki je preko dovodnega kanala, speljanega pod talno oblogo, dovajala topel zrak vsaj v glavni bivalni prostor, kjer se je toplota po stenah razširila še na sosednje prostore. Zime pri nas so že v tistih časih veljale za ostre in dolge, zato je bilo ogrevanje več kot dobrodošlo. Mogoče je bil ogrevan tudi objekt, ki je stal zahodno od reprezentančne stavbe in v neposredni bližini opečnatega kurilnega kanala. Odkrili smo samo njegovo najvzhodnejšo stranico.

Material za gradnjo stanovanjskih poslopij so pridobivali verjetno iz domačih kamnolomov, opeko pa so glede na visoke transportne stroške najverjetneje izdelali kar na licu mesta. Na opekah se pojavljata dve vrsti žigov delavnice oziroma mojstra: REGANO in PARATI. Opekarna za proizvodnjo vsaj nekaterih vrst opek je delovala v Ilovici pri Vranskem, na območju južnega Norika. Tu so za potrebe II. italske legije opeke izdelovali v obdobju od konca 1. do konca 2. stoletja. Tudi v Ilovici se pojavita oba žiga znana iz Dovž.

Ohlapna datacija znotraj prvih dveh stoletij nam govori o možnih komunikacijah s krajinskim središčem Kolaciono. Možno je, da je bil ključnega pomena za opustitev vile vdor Markomanov leta 169.

V isti čas sodijo skromne ostaline rimske poselitve odkrite med raziskavami na območju trgovskega centra Supermarket Tuš na Muti leta 2007, ki jih je izvedel arheolog Otmar Kovač s svojo ekipo.

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.