skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Špehovka nad Hudo luknjo

Leta 1935 je Srečko Brodar kmalu po izjemnem odkritju Potočke zijalke v nekdanjem vodnem rovu – jami Špehovki nad Hudo luknjo naletel na sledove paleolitske poselitve. Številni kostni ostanki jamskega medveda (ursus spelaeus), alpskega svizca (marmota marmota) in volka (canis lupus) ter številna kamnita in koščena orodja so potrdila obstoj lovske postaje in brloga jamskega medveda.

Arheološka izkopavanja so potekala s pomočjo jamarskega društva “Spelaeus” iz Velenja v letih 1935 do 1937. Za raziskovanje jame so porabili kar 83 delovnih dni. V notranjosti jame so naleteli na daleč naokrog znane in najlepše ohranjene medvedje obruse. Odkrili so več kulturnih plasti v različnih horizontih iz obdobja zadnje würmske poledenitve v naših krajih. Med najdbami daleč najbolj izstopajo kvarcitne kamene najdbe, čeprav ni zanemarljivo število izdelkov iz kvalitetnejših surovin (zeleni tuf, kresilnik, jaspis, roženci). Koščene konice kopij, ki so bile v manjšem obsegu odkrite skupaj z odkrito kameno industrijo, pripadajo obdobju pred okoli 30 – 20 tisočletji (zgodnji mlajši paleolitik). V sigasti skorji sta ležali delno ohranjeni enoredni koščeni harpuni, ki v slovenskem merilu pomenita enkratno najdbo iz obdobja srednje kamene dobe – mezolitika, ko se je podnebje dokončno otoplilo.

S sondažnimi izkopavanji je leta 1957 in ponovno leta 1990 nadaljeval Mitja Brodar. Potrjeno je bilo, da sta bili v Špehovki dve poselitveni mesti, eno v vhodnem delu in pred njim, drugo pa globlje v jamskem rovu.
Ugotovil je, da je jamo prvič obiskal mlajšepaleolitski človek (homo sapiens), najdbe pa prisodil začetni stopnji mlajšega paleolitika (aurignacienu), za katerega so med drugim značilne retuširane kline, strgala in praskala, posebej značilne pa so prav koščene konice. Tej stopnji sledi gravettien, ki je v svoji starejši fazi zastopan tudi v Špehovki: nožički s hrbtom, orodja z zajedo ter koščena, za to stopnjo pravzaprav edinstvena konica z lečastim presekom.

V Špehovki in višje ležeči jami Pilenici, ki prav tako leži v pogorju Tisnika, so bile ob raznih priložnostih najdene drobne najdbe iz vsakdanjega življenja, ki pripadajo rimski dobi. Na podobne najdbe so naleteli tudi v jami Huda luknja.

Podobne, vendar zdaleč skromnejše sledove paleolitske poselitve, je Srečko Brodar odkril leta 1936 v Mornovi zijalki nad Šoštanjem, kjer so poleg kostnih in kamnitih ostankov našli lobanjo jamskega medveda in nad njo prekrižane cevaste kosti (medvedji kult).

 

 

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.