Planinska roža

Glede na izvedbe operetnih del Planinska roža močno izstopa v ospredje. Samo v Žalcu je bila v različnih igralskih zasedbah na oder postavljena kar štirikrat (1951, 1962, 1982 in 1994).

Osebe, ki nastopajo: Katja Silvana, filmska igralka (sopran); Miran Svetlin, gledališki igralec (bariton); Kazimir Kalan, gledališki ravnatelj (tenor); Stanislav Ciril Dobrovik, dirigent in skladatelj (bariton); Ervin Gabernik, režiser (bariton); Melita, njegova žena; Izdor, gledališki sluga; Doktor Pravnik, odvetnik; Oskrbnik planinske koče; Tone, kmečki fant; France, kmečki fant; turisti; gledališki igralci; odrsko osebje; vaščani.

Vsebina: Katja Silvana je opustila film in upravlja planinsko kočo na Srečnem vrhu, kamor radi zahajajo gledališčniki, a ne vedo, da je bila Silvana nekoč filmska igralka. V svojem gledališču pripravljajo premiero operete »Planinska roža«, ki so jo spisali na planini. Za premierni nastop naprosijo Katjo Silvano. To povzroči velike zmešnjave, ljubosumnosti, užaljenja in tožbe, dokler se vse ne razčisti in konča v splošno zadovoljstvo.

Savinjski vestnik 31. marca 1951 piše, da je dramska skupina KUD »Ivana Cankarja« »te dni« uprizorila Gobčevo Planinsko rožo.
Vlogo Katje Silvana je s čistim sopranom odigrala Ana Mikeln, poleg nje je bil uspešen tudi Slavko Padar. Zelo dobro je vlogo Katje Silvana odigrala tudi Nanika Pipan, kadar je bila Ana Mikeln odsotna. Dirigentsko palico je imel v rokah Franjo Rizmal, režijo pa Rudi Hrovat.

Kljub težavam, ki so v desetletju po prvi uprizoritvi Planinske rože v Žalcu pestile domače dramsko društvo, so se v letu 1962 ponovno zbrali, naštudirali in izvedli to priljubljeno Gobčevo delo. Pod organizacijo Franja Rizmala, ki je odigral tudi eno izmed glavnih vlog, je nastopilo približno osemdeset oseb. Glavna ženska vloga je bila zaupana Zlati Žohar, orkester je vodil Marjan Kozmus, za režijo je bil odgovoren Ivo Mikek, za scenarij pa Zdravko Čas,s svojim oktetom je pustil pečat Vinko Rizmal, z baletnimi vložki dijakinj se je pokazala tudi njihova koreografinja Andelika Gorišek.

Opereto so v tej zasedbi odigrali dvakrat v Žalcu, enkrat v Grižah in enkrat v Šempetru. Visoko obletnico igranja je pri drugi predstavi v Žalcu praznoval Jože Aubreht, saj je do takrat 200-krat stal na odru.

Leta 1982 je Žalec praznoval visok jubilej, 800- letnico Žalca. V sklopu mnogih prireditev je bila 19. septembra 1982 premierno uprizorjena tudi Planinska roža, seveda v novi postavitvi.

Glavni ženski sopran je odpela Irena Baar, moško vlogo je prevzel Jože Grobler, nalogo korepetitorja, zborovodje in dirigenta je imel Franci Rizmal, Bogomir Veras pa se je podpisal pod režijo in scenarij.

S to Planinsko rožo so gostovali tudi po Sloveniji. 

Ob dveh jubilejih, 100-letnice turistične dejavnosti Žalcu in 30-letnice razglasitve Žalca za mesto, so se Žalčani odločili, da s pomočjo kulturnega društva, zavoda za Kulturo in zvezo kulturnih organizacij, na oder zopet postavijo Planinsko rožo. Premiera operete je bila 16. septembra 1994 v Domu II. slovenskega tabora. Režija je bila v rokah Iztoka Valiča, dirigentsko palico je držal Franci Rizmal, filmska igralka je bila sopranistka Andreja Zakonjšek, moško vlogo pa je ponovno odigral Jože Grobler.

Porazdelitev vlog kaže operetni list.

Časnik Delo je 23. septembra 1994 podal svoj komentar na opereto. Žalska občina se je zahvalila vsem izvajalcem najuspešnejše operete, ki je bila kdaj uprizorjena v Žalcu, Planinske rože, z najvišjim Savinovim odličjem, to je Savinovo nagrado. Za izvrstno postavitev in dober sprejem, saj si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev, sta nagrado v imenu vseh sodelujočih prevzela 7. februarja 1995 režiser Iztok Valič in dirigent Franci Rizmal.