skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

V povojnem obdobju (1945–1990)

Po drugi svetovni vojni se v Sloveniji predvojne politične stranke niso obnovile. Edina dovoljena politična stranka je bila Komunistična partija Slovenije (KPS). Namesto predvojnih političnih strank je komunistična oblast takoj po koncu vojne leta 1945 ustanovila tako imenovane množične organizacije, ki so se leta 1963 preimenovale v družbenopolitične organizacije (DPO).  Te niso bile izraz političnega pluralizma, za kar so se sicer formalno predstavljale, saj so predstavljale zgolj transmisijo Komunistične partije Slovenije (KPS) oziroma Zveze komunistov Slovenije (ZKS). Njihova naloga je bila, politično angažirati “delovne ljudi” za uresničevanje ciljev pri izgradnji socializma, ki jih je pred njih postavljala Komunistična partija Slovenije (KPS) oziroma Zveza komunistov Slovenije (ZKS). Na območju KLO Škofja vas so obstajale naslednje množične organizacije:

  • Osvobodilna fronta (OF) slovenskega naroda,
  • Antifašistična fronta žensk (AFŽ),
  • Ljudska mladina Slovenije (LMS),
  • Sindikat delavcev in uslužbencev,
  • Zveza Združenj borcev (ZZB) NOV (ustanovljena leta 1948).

Z izjemo sindikata, ki je deloval v podjetjih in zavodih, so bile vse ostale množične organizacije organizirane po teritorialnem principu, kar pomeni, da so svoje odbore imele v vseh krajih, okrajih in okrožjih, kasneje pa po občinah, krajevnih odborih in po krajevnih skupnostih. Poleg sindikata, ki je deloval v Tovarni volnenih odej in kasneje tudi v Etolu, so v Škofji vasi imeli svoj sedež še Krajevni odbor OF Škofja vas, ki je imel po vaseh svoje vaške odbore, Krajevni odbor AFŽ Škofja vas, Krajevni odbor LMS Škofja vas in Krajevni odbor ZZB NOV Škofja vas. Poleg navedenih tako imenovanih množičnih organizacij je v Škofji vasi vse od leta 1945 pa do leta 1990 delovala tudi osnovna celica KPS Škofja vas, po letu 1952 pa osnovna organizacija ZKS (OO ZKS) Škofja vas.

Leta 1953 je bila AFŽ ukinjena, OF pa se je tega leta preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL). LMS se je najprej leta 1963 preimenovala v Zvezo mladine Slovenije (ZMS), ta pa nato leta 1974 v Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS). S sprejetjem nove jugoslovanske in slovenske ustave  leta 1963 so se množične organizacije preimenovale v družbenopolitične organizacije (DPO).  

Med vsemi množičnimi oziroma družbenopolitičnimi organizacijami je daleč največ članov  imela OF oziroma SZDL. V njunem okviru je poleg ostalih družbenopolitičnih organizacij delovala tudi KPS, ki se je leta 1952 preimenovala v ZKS in si je v njej  lastila vodilno vlogo.  Krajevni odbor OF Škofja vas je bil ustanovljen že maja 1945. Njegove člane je imenoval Okrožni odbor OF Celje. Pri pregledu razvoja oblasti in krajevne samouprave na območju Škofje vasi z bližnjo okolico smo že navedli, da je KO OF Škofja vas takoj po koncu vojne leta 1945 prevzel oblast na območju kraja Škofja vas, ker Krajevni narodnoosvobodilni odbor (KNOO) Škofja vas še ni bil izvoljen. Funkcijo organa oblasti je opravljal do avgusta 1945, ko jo je izročil takrat izvoljenemu KNOO Škofja vas. Vloga OF in nato SZDL je prišla najbolj do izraza v času volitev, ko sta predlagali kandidate za odbornike ljudskih odborov, po letu 1963 pa za poslance občinske skupščine.

Ker se zapisniki sej KO OF Škofja vas niso ohranili, edini vir za ugotavljanje njegovih članov predstavljajo zapisniki sej KLO Škofja vas. Seje KLO Škofja vas 15. novembra 1945 so se poleg njegovih odbornikov udeležili naslednji člani KO OF Škofja vas: Boris Bekež, Škofja vas – sekretar in člani: France Morelj, Škofja vas, Sonja Močnik, Šmarjeta, Jože Pešak, Šmarjeta in Ivo Vidmar, Prekorje.[1] Potem, ko sta se septembra 1946 KLO Škofja vas in KLO Zadobrova združila, je bil ustanovljen nov KO OF Škofja vas, ki so ga sestavljali: Boris Bekež, sekretar in člani: Ivo Vidmar, Albin Razpotnik, Marija Bekež, Minka Kožuh, Maks Bratušek, Janko Samec, Pavla Košenina, Lenka Zupanc, Ivan Krajšek, Ivan Kuštrin in Neža Borlak.[2]

Sekretar KO OF Škofja vas Boris Bekež je na nekaterih sejah KLO-ja na podlagi smernic in direktiv, ki  jih je prej dobil od Okrajnega komiteja KPS Celje-okolica, njegovim odbornikom govoril o notranji in zunanji politični situaciji. V zapisniku seje  KLO-ja z dne 22. oktobra 1946 npr. se tako navaja:

»Tov. Vrečko (predsednik KLO Škofja vas – op. M. M.) otvori sejo, ter preda besedo tov. sekretarju OF (Borisu Bekežu – op. M. M.), kateri govori o uspehih, ki jih tekom enega leta in pol dosegla OF. Dolžnosti vseh množičnih organizacij so, da podpro stremljenje naroda, kateri je vedno stremel za tem, da odloča sam, besede Cankarja – ne frak in ne talar nam ne bosta odločala. Bekež se je v svojem govoru dotaknil tudi vere in pojasnil, da so govorice reakcije neutemeljene. Sojeni in obsojeni so bili le tisti duhovniki, ki so se zvezali z okupatorjem proti narodu in ki so hoteli voditi protiljudsko politiko. Vsem pa je dana možnost, da svoje stališče napram narodni oblasti spremenijo, da se popravijo. Nadalje je tov. Bekež prikazal moč OF v primeri z reakcijo, kar dokazuje to, da ni v naši demokratični državi nikogar, ki bi se postavil kot protikandidat OF, kot kandidat na strani reakcije, ko mu vendar ni bilo potrebno več kot 50 podpisov. Tov Bekež je nazorno podčrtal naloge množičnih organizacij, biti vedno pripravljen stopnjevati naše napore za izgradnjo naše domovine. Omenil je tudi našo delegacijo na mirovni konferenci v Parizu, katera se bori za pravično določitev naših meja.«[3]    

Ker je arhivsko gradivo množičnih oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so imele svoj sedež v Škofji vasi, skoraj v celoti izgubljeno, o njihovem delovanju nimamo nikakršnih podatkov. Edina izjema je SZDL, katere gradivo je dokaj dobro ohranjeno.[4] Za ostale množične organizacije (OF, AFŽ, LMS in ZZB NOV) pa je mogoče ugotoviti samo nekatere njihove aktiviste in voditelje. Tako se npr. v zapisniku seje izvršnega odbora KLO Škofja vas z dne 13. 8. 1947 navajajo:

  • Ivo  Vidmar, sekretar krajevnega odbora OF,
  • Frenk Morelj predsednik vaškega obora OF,
  • Maks Bratušek, predsednik vaškega odbora OF,
  • Matevž Zupanc, predsednik vaškega odbora OF,
  • Marija Bekež, predsednica odbora AFŽ,
  • Minka Kožuh, predsednica odbora LMS.

Ko je bil leta 1948 ustanovljen odbor Zveze združenj borcev (ZZB NOV) Škofja vas, je njegov predsednik postal Branko Prekoršek. Kdo so bili člani celice KPS in nato osnovne organizacije  ZKS Škofja vas in kdo je v njih opravljal funkcijo sekretarja, pa ni nobenega podatka. V prvih povojnih letih je bil verjetno sekretar partijske celice Škofja vas Milan Kožuh. 

Vse družbenopolitične organizacije, z izjemo sindikata in ZZB NOB, so se  pred  prvimi povojnimi demokratičnim volitvami v Sloveniji v tedanjo Skupščino Republike Slovenije (8. aprila 1990) preoblikovale v politične stranke in dobile nova imena. ZKS se je preimenovala v ZKS – Stranka demokratične prenove, SZDL v Socialistično stranko, ZSMS pa v Liberalno demokratsko stranko Slovenije. Tedaj so bili ukinjeni tudi organi vseh družbenopolitičnih organizacij, ki so delovale na območju Krajevne skupnosti Škofja vas.  Od nekdanjih družbenopolitičnih organizacij je z delovanjem nadaljevala samo ZZB NOB Slovenije, ki pa je leta izgubila status družbenopolitične organizacije in postane društvo.


[1] ZAC, KLO Škofja vas, Zapisnik seje KNO Škofja vas z dne 15. 11. 1945.

[2] ZAC, KLO Škofja vas, Zapisnik seje KLO Škofja vas z dne 22. 10. 1946.

[3] Prav tam.

[4] To gradivo  hrani Zgodovinski arhiv Celje v fondu Okrajni odbor OF Celje.  

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories

Organisation

Partner


Region selection


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.