Jurijeva zemljiška posest je bila precej razdrobljena, saj se je 11 njegovih parcel nahajalo v IV., V., VI., XIV. in XVII. ledini. Njihova skupna površina je merila 11 oralov in 239 kvadratnih sežnjev (6,41 ha) in po površini so s 3,57 ha nekoliko prevladovali travniki, njiv je bilo 2,67 ha in 0,17 ha je zavzemal še vinograd. V Provizoriju zemljiškega davka leta 1820 je kot gospodar te domačije zapisan Blaž Zidar, katerega hišno ime Sagaischeg na Maÿerhof (Zagajšek na Pristavi) malo spominja na soseda Sebastiana.
Iz župnije Šmarje pri Jelšah je tudi moja žena Marija in ob raziskovanju njenih prednikov sem kar dobro spoznaval našo bližnjo in daljnjo okolico. Ob tem me je zanimal tudi Franciscejski kataster iz leta 1825 in zanimivo mi je bilo, ko sem lahko za nekatere od prednikov na karti določil točno lokacijo, kjer je družina živela pred približno 200 leti. V spisovnem delu katastra sem potem našel še stavbne in zemljiške parcele, ki so jih imeli v lasti in ko sem vse skupaj združil še s podatki iz Matičnih knjig sem dobil kar dober vpogled o življenju posamezne družine.
Letos sem v okviru Domoznanskega krožka Knjižnice Šmarje pri Jelšah raziskoval še približno 40 let starejši Jožefinski kataster, katerega vsebina predstavlja dragocen vir za preučevanje zgodovine našega območja. Katastrski operat se je v času svoje veljavnosti hranil pri županu posamezne katastrske občine, danes pa je to delno ohranjeno gradivo javno dostopno v Arhivu Republike Slovenije (SI AS/1110, Jožefinski kataster za Štajersko, 1784–1790). Zapisano je v nemškem jeziku in poševni gotici, kar nekoliko otežuje njegovo branje in uporabo pri raziskovanju. Jožefinski kataster za Štajersko obsega 387 fasciklov, ki so bili od Republike Avstrije prevzeti v letih od 1981 do 1985 (SLAK, Dediščina katastrov, 2019, str. 16).
