Cankarjeva knjižnica Vrhnika (CKV) od septembra 2014 deluje v prenovljeni stavbi bivše šivalnice Industrije usnja Vrhnika (IUV). V knjižnici si z najrazličnejšimi dejavnostmi – sistematičnim zbiranjem in raziskovanjem tako snovne kot nesnovne dediščine usnjarstva v našem kraju in širše, prizadevamo, da ostane ta panoga in vrhniški industrijski velikan vsaj na ta način v spominu kraja in širše domovine.
Usnjarska tradicija na Vrhniki je bogata. V drugi polovici 19. stoletja so bili številni privatni usnjarji združeni v bratovščino, na katero spominja bandera, ki jo hranimo v domoznanskem oddelku CKV. Število obratov se je skozi čas spreminjalo, menjali so se lastniki, nekateri so povečali svoje zmogljivosti, drugi so v obdobij kriz in vojn propadli. Po letu 1945 se je vsa usnjarska dejavnost združila v IUV in se skozi desetletja, ki so sledila, uspešno razvijala. IUV, kot največja usnjarna v Evropi, je leta 1997 zaposlovala 2154 delavcev. Po več kot 50. letih uspešnega delovanja je konec leta 2008 objavila stečaj.
Danes na Vrhniki stroji kože le še Ignac Jeršinovič. Ideja, da bi predstavili njegovo delovanje in usnjarsko tradicijo njegove družine v prostorih knjižnice, je zorela kar nekaj časa. Kot nalašč, 33. Dnevi evropske kulturne dediščine leta 2023 so ponudili odlično naslovno temo: Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. S tem naslovom so želeli snovalci prireditev, ki potekajo vsako jesen pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije po celi Evropi, pozornost posvetiti spoznavanju izginjajočih znanj, spretnosti in veščin, ki so našim prednikom zagotavljali preživetje, v sozvočju z okoljem, v katerem so živeli in delovali.
Predstavitev z naslovom Usnjarstvo iz roda v rod, Jeršinoviči z Vrhnike smo pripravili 23. septembra 2023 v prostorih CKV skupaj z družino Jeršinovič, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, Muzejskim društvom Vrhnika, Tehniškim muzejem Slovenije (TMS) in Muzejem usnjarstva na Slovenskem iz Šoštanja. Za uvod smo si ogledali dokumentarni film Izdelava krzna, ki ga je v usnjarski delavnici Ignaca Jeršinoviča poleti 2023. posnela Pina Špegel, kustosinja iz Muzeja usnjarstva na Slovenskem.
Po projekciji filma nas je pozdravil dr. Miran Aplinc, ki vodi muzej v Šoštanju. V nadaljevanju smo predvajali še serijo krajših filmov posnetih novembra 2015 v TMS v Bistri. Posamezne faze obdelave kož in strojenja na stari način je demonstriral Ignac Jeršinovič ob pomoči hčerke Nataše Jeršinovič. Idejni vodja in koordinatorica projekta je bila kustosinja TMS Milojka Čepon.
Sledila je predstavitev družine usnjarjev Jeršinovičev. Življenje in delo svojih prednikov je predstavil Ignac Jeršinovič – predstavnik že četrte generacije, ki se ukvarja z usnjarstvom. Bogato usnjarsko znanje so odražali čudoviti izdelki iz njegove delavnice razstavljeni v prostorih čitalnice CKV: različne krznene kože, copati, pasovi, kučme, brezrokavniki, jakne, plašči.
V priprave za predstavitev je bilo vloženega veliko dela in z gospodom Jeršinovičem sva se strinjala, da bi bilo dobro, da se vse skupaj zapiše, ustrezno uredi in objavi. Tako je nastal prispevek, dokument življenja družine usnjarjev, ki že skoraj stoletje in pol s svojim delovanjem močno zaznamujejo vrhniški prostor. Kot urednica in koordinatorka celotne naloge se Ignacu Jeršinoviču in njegovi družini zahvaljujem za sodelovanje in za vso konstruktivno pomoč pri realizaciji tega obsežnega projekta.
Nataša Oblak Japelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, avgust 2026




