Po drugi svetovni vojni je obnova v bombnih napadih poškodovanega mesta potekala počasi, saj je primanjkovalo gradbenega materiala, hkrati pa v mestu ni bilo redne preskrbe z živih in osnovnimi življenjskimi potrebščinami. S spremembo političnega sistema je nastopila tudi sprememba na področju družbene ideologije in vrednot, tako v javnem kot tudi v zasebnem življenju. Praznovanje krščanskih praznikov se je iz javnosti omejilo na prostor cerkve in doma. Tako so se v petdesetih in šestdesetih letih praznovanja godov začela opuščati. »Mladi niso več poznal godov, tak sistem je bil, da so vpeljal rojstne dneve, ker so bili godovi cerkveni.« Godovanje se je omejilo na družine oziroma posameznike, ki so bili krščeni. »Javna« praznovanja godov so se ohranila pri priljubljenih ali uglednih meščanov. »Naš fotr je bil v gledališču in pr gasilcih. Ko je mel god, so zvečer prišli stari meščani, iz gledališča in nekaj gasilcev. Prišli so tud prijatelji iz ulice.« Ob opuščanju godovanj je postajalo vse bolj priljubljeno praznovanje rojstnega dneva. Tisti, ki so bili rojeni po letu 1950, so le redko praznovali godove.
Obdobje po vojni do konca 20. stoletja
Fotogalerija
