skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Praznične jedi

Za god so jedli »svečano«, »praznično« ali »posebno« kosilo. Tudi revnejši meščani so si na ta dan privoščili boljše, »mesno« kosilo. Zlasti njihovi otroci so se veselili prazničnega zajtrka. »Smo se veselili: jutri imam god in bom dobil pečena jajčka!’« To je bilo »strašno imenitno«, saj so mnoge revnejše družine redile kokoši in prodajale jajca ostalim meščanom, kar jim je predstavljalo tudi dodaten vir zaslužka. »Mi je mama naložila jajca v košaro in me poslala dol (na Glavni trg, op. a.) prodajat. Za kar sem stržila, sem kupila petrolej, sol, šibice, kvas. In to je moglo bit za cel teden

Praznovanje se je začelo s skupnim zajtrkom. To je bilo pomembno predvsem v tistih družinah, kjer ponavadi niso skupaj zajtrkovali. Kosilo je bilo navadno nedeljsko: goveja juha, krompir, meso in solata. Poleg mesa iz goveje iz juhe so ta dan jedli tudi svinjsko pečenko, perutnino, bogatejši meščani so pripravljali »dunajske« zrezke. »Pri nas je bil v navadi za Božič in god pečen puran. Sicer smo imeli tudi mesarijo, poleg gostilne, zato ni mesa nikoli primanjkovalo.« Zelo pogosto praznično kosilo so bili sirovi štruklji. Štruklje so bogatejši meščani jedli tudi ob postnih dnevih, revnejši pa so jih jedli le ob prazničnih dneh, kar opisuje tudi Trdina: »Štrukli zmatrajo se za naj boljo jed, o godeh… zl. za likofe morajo priti na mizo.« »Mi otroci smo morali spomniti mamo, da mamo god, pa je rekla: ‘Še dobr, da si povedala, da bom štruklje skuhala’

Preberi več

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.