Gora Oljka »Savinjska Šmarna gora« in njena romarska zgodba
Gora Oljka je kraški osamelec (triasni apnenec) s 733 m nadmorske višine na severovzhodnem robu Spodnje Savinjske doline. »Savinjska Šmarna gora« je dobro vidna z vseh strani Savinjske doline, hkrati pa odlična razgledna točka, s katere je bilo ob jasnem vremenu mogoče videti množico vrhov in po mlajših navedbah 64 cerkva (Fran Kocbek), po starejših pa celo 75 (Ignac Orožen). Hrib je prvič omenjen kot Križna gora leta 1234, po zaselku, ki se razprostira po vsem vzhodnem pobočju, pa so ga imenovali tudi Dobrič. Savinjski planinci so že leta 1897 iz Šmartnega ob Paki proti vrhu Gore Oljke markirali prvo pot. Delno po asfaltni in delno po makadamski poti je do planinskega doma pod vrhom mogoč tudi dostop z avtomobilom. Čez vrh Gore Oljke vodijo štiri planinske transverzale: Savinjska planinska pot, Šaleška planinska pot, Po poteh Andraža in Geološka pot.
Preberi večBivšo mežnarijo pod cerkvijo so leta 1963 preuredili v planinski dom in ga kasneje večkrat prenovili.
Markantna lega in hkrati dostopnost z vseh strani sta Goro Oljko ljudem približala že zelo zgodaj in tudi danes jo preplet verskega, planinsko-družabnega in turistično-kulturnega dogajanja določa kot prostor, ki ni nikoli osamljen.
Kazalo
- Gora Oljka »Savinjska Šmarna gora« in njena romarska zgodba
- Popotniki duha in denarja
- Romanja med »za« in »proti«
- Kjer so težave, so tudi priložnosti
- Gora Oljka in njeni popotniki
- V primežu habsburških reform
- Svojega ne damo
- Cerkev na gori
- Oltar in oltarna slika
- Zidna poslikava
- Stranska oltarja in podzemno svetišče
- Zvonovi
- Ognjene preizkušnje
- Gora kot navdih in spomin - 1. del
- Gora kot navdih in spomin - 2. del
- Viri