Žiga Herberstein (Vipava, 1486–1566, Dunaj), vojak, diplomat, zgodovinar in pisatelj, je eden najslavnejših članov rodbine Herberstein. V zgodovino se je zapisal kot eden najslavnejših diplomatov 16. stoletja in kot avtor Moskovskih zapiskov, s katerimi je zahodnemu znanstvenemu svetu predstavil Rusijo, dotlej Evropejcem dokaj neznano deželo.
Herberstein je v letih 1515–1553 za cesarja Maksimilijana I. in Karla V. ter za nadvojvodo Ferdinanda I., kasnejšega češko-ogrskega kralja, opravil kar 69 diplomatskih misij. V Rusijo je potoval dvakrat (1517, 1526). V razmeroma kratkem času je zbral številne podatke o različnih sferah življenja v Moskovski veliki kneževini in nato svoja spoznanja objavil v Moskovskih zapiskih (Rerum Moscoviticarum commentarii). V delu, ki je prvič izšlo leta 1549 na Dunaju v latinskem jeziku, je opisal zgodovino dežele, njene vladarje, državno in cerkveno ureditev, upravo, vojsko, gospodarstvo in družbo. Zbral je tudi orografske, topografske, hidrografske in klimatske podatke ter podatke o flori in favni. Posebno pozornost je posvetil osebnosti moskovskega velikega kneza Vasilija III. Ivanoviča (1479–1533), življenju na dvoru ter ruskim diplomatskim običajem.
Herbersteinova »enciklopedija Rusije« je doživela več izdaj in prevodov in je še danes pomemben zgodovinski vir. Ptujska knjižnica hrani zelo redko italijansko izdajo, natisnjeno leta 1550 v Benetkah. Izvod izvira iz knjižnice rodbine Herberstein na Ptuju.
