Ivan Cankar ima v Ljubljani več obeležij, spominskih tabel ter dva spomenika. Doprsni kip, ki stoji na Rožniku, je bil postavljen leta 1948. Spomenik v obliki kocke pa si lahko ogledamo na ploščadi pred Cankarjevim domom od leta 1982 dalje.
Doprsni kip na Rožniku
Kipar: Frančišek Smerdu
Odkritje: 12. december 1948
Doprsni kip so na Rožniku postavili ob 30. obletnici njegove smrti. V sklopu obeležitve obletnice so na stavbo gostilne namestili tudi spominsko ploščo ter uredili spominsko sobo, v kateri so razstavljeni nekateri redki pisateljevi predmeti.
Cankar je na Rožniku, kjer se je zelo dobro počutil, bival med med letoma 1910 in 1917. Stanoval je v sobi, katere okno je bilo obrnjeno proti cerkvi, kjer je danes spominska soba, pa je bival le občasno. Pisal je v gostilni ali na vrtu pred njo ter sprejemal številne obiske tistih, ki so se navduševali nad njim in njegovim literarnim ustvarjanjem.
Upodobitev slavnega pisatelja je bila zaupana kiparju Frančišku Smerduju, ki je bil po letu 1946 redni profesor za kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Naročilo zanj je prejel po drugi svetovni vojni. Kip v bronu je visok približno 70 centimetrov in težak 80 kilogramov.
Odkritje spomenika je potekalo v nedeljo dopoldan, 12. decembra 1948. Po dogodku so si obiskovalci lahko ogledali tudi Cankarjevo spominsko sobo, »ki je urejena tako, kakor je bila za časa njegovega življenja. Tu so razstavljeni nekateri predmeti, ki jih je Cankar uporabljal, kakor denarnica, tobačnica, knjige, pisalna miza z njegovim peresnikom,« so zapisali v Slovenskem poročevalcu.
Leta 2013 so nepridipravi ukradli Cankarjev doprsni kip in ga nekaj dni kasneje pustili ob smeteh v Šiški. Za kip, ki ima status kulturne dediščine, kalup žal ne obstaja, zato so original shranili v depojih Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Naslednje leto so na Rožniku postavili kopijo kipa, ki jo je oblikovala Paola Korošec.
Spomenik v obliki kocke na ploščadi pred Cankarjevim domom
Kipar: Slavko Tihec
Odkritje: 10. maj 1982
Slavko Tihec je zmagal na natečaju za spomenik Ivanu Cankarju leta 1979. Sledilo je nekaj zapletov, zato so spomenik postavili in odkrili šele leta 1982, ob stošesti obletnici pisateljevega rojstva. Spomenik v obliki kocke je visok 3,3 m, v širino in globino pa meri 2,6 m. Na severni in južni strani ima upodobljen obraz Ivana Cankarja, ki jo sestavljajo vrezane in površinsko brušene lamele; na vzhodni ploskvi je vgraviran pisateljev podpis; na zahodni strani pa lahko najdemo njegov citat: “Moje delo je slutnja zarje”.
Spomenik je slavnostno odkril Mitja Ribičič, odlomke iz Cankarjevih del sta interpretirala Polde Bibič in Iva Zupančič. Slavnostni govor je imel Matjaž Kmecl, takratni predsednik republiškega komiteja za kulturo, ki je med drugim povedal: “Šestdeset let je Ljubljana pripravljala svojemu Cankarju spomenik. Nizale so se zamisli, propadali natečaji, zmeraj so bili pomisleki tako veliki in hudi, da se ni premaknilo nikamor. Na dnu tega razmišljanja je bil gotovo občutek, da je vse predlagano premajhno in prešibko … Tako je nastal spomenik, ki ni samo spomenik, marveč je osrednji dom slovenske kulture: to je spomenik, v katerem se kultura vsak dan dogaja in potrjuje slovenska svoboda. Je bela krizantema sredi Ljubljane in pred njo posvetilo, ki ga danes odkrivamo.”
