Spomenik pesniku Valentinu Vodniku, ki so ga postavili leta 1889, je prvi figuralni spomenik na javnem mestu v Ljubljani. “Narodni” spomenik, ki je nastal v času prebujanja narodne zavesti, je izdelal kipar Alojzij Gangl na Dunaju.
Idejo za spomenik Valentinu Vodniku je ob pesnikovi stoletnici rojstva, ko so mu postavili spominsko ploščo na rojstni hiši v Šiški, predlagal Lovro Toman. Spomenik je iz kamna in brona ter visok 5,75 metra. Nahaja se na južni strani trga, ki se je v času postavitve imenoval Valvasorjev trg.
Valentin Vodnik je upodobljen v dolgi zapeti duhovniški obleki, ogrnjen s plaščem; v roki drži šopek papirjev. Stoji na kamnitem podstavku, za katerega je poskrbel arhitekt Jan Duffe. Spomenik je ob postavitvi stal sredi cvetlične grede, ker pa je bila trata v okolici velikokrat poteptana, so kasneje okrog njega postavili še dekorativno ograjo iz kovanega železa.
Spomenik je bil postavljen šest metrov od vhoda v stavbo liceja, ki jo je leta 1895 potres poškodoval do te mere, da so jo leta 1902 podrli. Namesto hrama učenosti je na prostoru za spomenikom nastala živilska tržnica. Po mnenju mnogih Valentin Vodnik sedaj nima primernega prostora postavitve, saj mora “za svojim hrbtom vse dneve poslušati, koliko staneta zelje in krompir”.
Dogodek ob odkritju spomenika leta 1889 je v Ljubljano privabil več tisoč ljudi z vseh koncev Kranjske. Slovesnosti so trajale kar tri dni, vrhunec pa je bilo odkritje, ki se je odvilo natančno opoldne in ga je pospremilo tudi streljanje s topovi z ljubljanskega gradu. Popoldan je sledila veselica v Šiški. Medtem, ko je slovensko časopisje navdušeno pisalo o novem spomeniku in slovesnosti ob odkritju, mu nemško ljubljansko časopisje ni bilo naklonjeno.
Spomenik Valentinu Vodniku
Kipar: Alojzij Gangl
Podstavek: Jan Duffe
Odkritje: 30.6.1889
