Leta 1975 je izšel Maček Muri – knjiga, ki je zaznamovala generacije slovenskih otrok in postala del narodne kulturne identitete. Ob petdesetletnici izida knjige se spominjamo tudi njenega avtorja Kajetana Koviča, pisatelja, pesnika in prevajalca, ki je del otroštva preživel v Poljčanah. Delo je bilo večkrat ponatisnjeno, prevedeno in uglasbeno. Lik Mačka Murija danes živi v glasbi, besedi in odrskih postavitvah.
Leta 1975 je izšla ena najprepoznavnejših in najbolj priljubljenih slovenskih knjig za otroke – Maček Muri, avtorja Kajetana Koviča. Mineva torej petdeset let, odkar je črni maček prvič »zapredel« na slovenske knjižne police in v srca bralcev.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič (1931–2014) je del svojega otroštva in mladosti preživel v Poljčanah, kjer je obiskoval osnovno šolo in se že zgodaj srečal z bogastvom jezika in narave, ki ju je pozneje prelil v pisano besedo. Njegova povezanost s Štajersko in domačim okoljem se subtilno odraža tudi v literarnem ustvarjanju. Prav v tem okolju, med Dravinjo in Bočem, je pesnik razvijal svoj občutek za ritem, jezik in hudomušno pripoved – značilnosti, ki jih danes prepoznamo v Mačku Muriju.
Mačje mesto – svet poezije in humorja
Maček Muri je zgodba, napisana v rimah in ritmu, ki otrokom na igriv način odstira svet mačjega mesta. V njem živijo junaki, ki so v petdesetih letih postali del slovenskega kulturnega izročila: Maček Muri, Muca Maca in Čombe. Glavni junak, Maček Muri, je prijazen, nekoliko sanjav, a uglajen maček, ki spoštuje red in dobre manire. Kovič ga je zasnoval kot arhetip mirnega, mestnega mačka, ki ljubi glasbo, lepo besedo in družbo.
Kovič z natančnim ritmom in melodično govorico ustvarja svet, v katerem vsak maček pozna svoje mesto, svoje navade in drobne razvajenosti. Maček Muri pa na hudomušen način pripoveduje zgodbo o življenju mačk v mestu, ki je pravzaprav prispodoba za človeško družbo, v njem se odraža življenje odraslih – a skozi prijazno, otroško prizmo.
Humor in preprostost sta značilnosti, ki sta knjigo naredili brezčasno – otroci jo razumejo kot igrivo zgodbo o mačkih, odrasli pa v njej prepoznajo nežno satiro vsakdanjega življenja.
Uglasbena in prevedena mojstrovina
Maček Muri je literarno delo, kjer se prepletajo peti in pripovedni deli. Izjemna moč dela je v njegovi večplastnosti. Leta 1984 je Maček Muri dobil tudi svojo glasbeno različico. Pesmi je zapela Neca Falk, ki jim je s svojim glasom vdihnila prepoznavno toplino in igrivost. Kajetan Kovič je o Mačku Muriju napisal tudi radijsko igro (1982), uprizorili so ga glasbeno in baletno (1984) ter ga leta 1984 uprizorili in posneli za televizijo.
Knjiga Maček Muri je bila večkrat ponatisnjena, leta 2025 je doživela 29. ponatis, in je prevedena v številne jezike, med drugim v hrvaščino, angleščino, češčino in nemščino, kar je dokaz univerzalnosti Kovičevega sporočila in privlačnosti njegovih verzov.
Lik, ki je postal del slovenske kulture
Maček Muri ni ostal le na straneh knjige – v petdesetih letih je postal kulturni lik, del slovenske kulturne dediščine. Njegov značaj – uglajen, duhovit, rahlo nagajiv, a vedno prijazen – odraža vrednote, ki jih Kovič in njegovi sodobniki niso želeli izgubiti: spoštovanje, prijateljstvo, veselje do življenja in ljubezen do jezika. Njegov lik so upodobili v številnih šolskih uprizoritvah, lutkovnih in gledaliških postavitvah.
Konec junija 2025 je Glasbena šola Slovenska Bistrica pripravila zaključni koncert ob koncu šolskega leta, kjer je navihan mačkon povezal več kot 140 glasbenikov.
Kajetan Kovič je bil večkrat tudi gost Slovenjebistriške splošne knjižnice. Novembra 1984 je bil gost Pionirske knjižnice in ob tem obisku so knjižničarke pripravile tudi prav posebno tematsko knjižno uganko. Branje Mačka Murija pa je bilo navdih za likovno ustvarjanje učencev Osnovne šola Kajetana Koviča Poljčane in njihove risbe so v letu 2025 krasile Pionirsko knjižnico.
Zapuščina literarnega ustvarjalca iz Poljčan
Kovičev opus je obsežen – segal je od poezije do lirike in prevodov svetovne poezije. A prav Maček Muri je postal njegovo najbolj prepoznavno delo, ki je združilo poezijo, glasbo in likovno umetnost.
Ob 50-letnici Mačka Murija se spominjamo ne le ene najlepših otroških knjig, temveč tudi pesnika, ki je znal s toplino in umetniško močjo ustvariti svet, v katerem se že pol stoletja prepoznavajo bralci vseh starosti. Kovičeva zapuščina je dokaz, da dobra literatura presega čas – in da lahko tudi preprost maček, če je napisan s srcem, postane simbol slovenske kulture.
Maček Muri tako ostaja več kot le knjiga – je del slovenske identitete in opomin, da poezija lahko živi tudi v igri, v glasbi in v vsakdanjem življenju.
Literatura:
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2008.
Pionirska knjižnica – dobra popotnica za vse življenje. Slovenska Bistrica, 2025.
Domoznansko gradivo Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.
