Po prvi svetovni vojni se kot prevozno sredstvo že pojavljajo osebni avtomobili ter za prevoz blaga tudi tovorni avtomobili, kljub temu pa je glavno prevozno sredstvo ostal voz s konjsko vprego.
Vseskozi so omejevali hitrost skozi trg, tudi zato, ker so se dvigali oblaki prahu in so za polivanje ceste porabili veliko sredstev. Zato so tudi leta 1933 želeli veliko cesto skozi Žalec tlakovati.
Avtobusne prevoze v Celje, do Vranskega, Mozirja in Ljubljane so opravljali različni prevozniki. Avtobusna postaja v Žalcu je bila pri gostilni Virant. Ker pa so nekateri Žalčani imeli osebne avtomobile in motorje, je bila pred Krašovčevo trgovino bencinska črpalka.
Po 2. svetovni vojni so začeli rekonstruirati glavno cesto. Znižali so nivo ceste pri cerkvi in nasuli del pri Robleku. Prve ulice so v Žalcu asfaltirali že leta 1952. Avtobusna postaja po vojni je bila pri trgovini Kveder ter v vzhodnem delu trga (tudi Šlandrov trg) na vsaki strani ceste. Današnja avtobusna postaja je bila zgrajena leta 1977.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.
