Krajevna občina Medvode je bila ustanovljena leta 1850 na podlagi začasnega avstrijskega občinskega zakona, ki so ga po odpravi podložništva izdali v prepričanju, da je svobodna občina temelj svobodne države. Z ustanovitvijo so bile občini poleg pristojnosti in nalog določene tudi meje, ki so jih začrtali po mejah katastrskih občin.
Na podlagi začasnega avstrijskega občinskega zakona (1849) in s prvimi volitvami leta 1850 nastala Občina Medvode je obsegala območja na desnem bregu Save. Občina se je vse od ustanovitve naprej imenovala po naselju Medvode, ki je bilo s 14 hišnimi številkami še sredi 19. stoletja eden njenih manjših krajev. Prav tu, čeprav že po ustanovitvi občine, je začela delovati poštna postaja.
Do druge svetovne vojne je Občina Medvode obsegala območja na desnem bregu reke Save
Večjih sprememb občinskih meja tudi pod nemško okupacijo ni bilo. Po koncu vojne predvojnih občin niso obnovili. Ko so leta 1952 v Medvodah ustanovili občinski ljudski odbor (ObLO), pa se je njegov obseg razširil tudi na levo stran Save. Po ukinitvi ObLO Medvode je bilo leta 1963 celotno območje občinskega ljudskega priključeno Skupščini občine Ljubljana – Šiška. Z demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije ter celovito prenovitvijo lokalne samouprave je bila leta 1994 v mejah nekdanjega ObLO ponovno ustanovljena Občina Medvode.
V obsegu prvotne občine je leta 1911 nastala še samostojna Občina Sora (do 1933). Območja Pirnič in Smlednika na levem bregu Save so k Občinskemu ljudskemu odboru v Medvodah priključili po drugi svetovni vojni. Pirniško območje, ki je pred 2. svetovno vojno spadalo v občino v Šmartnem, je bilo Občini Medvode priključeno leta 1952. Območje Smlednika, ki je bilo prvotno samostojna občina, med letoma 1952 in 1955 pa tudi samostojen občinski ljudski odbor, je bilo v medvoško občino vključeno leta 1955.
Sedež občine na domu vsakokratnega župana vse do leta 1936
Dokler občina leta 1936 ni najela občinske pisarne v Medvodah, je bil sedež občine na domu vsakokratnega župana. Obsegalo je mizo s predalom, v katerem je bil občinski pečat, stol in priročno omaro z občinskimi spisi. Občinski pečat kot tudi podpisi županov so bili najprej nemški. Prvi se je po slovensko podpisal župan Jernej Kavčič (1876), slovenski pečat pa je prvi uporabil župan Jurij Cvajnar (1880).
Srditi volilni boji za županska mesta
Kot vplivni posamezniki so bili predstojniki občine v glavnem večji posestniki in gostilničarji. Volilni boj za odborniška, svetniška in županska mesta je bil srdit zlasti v začetku 20. stoletja. Na občinskih volitvah po 1. svetovni vojni so v vse večjem obsegu nastopale liste, ki so se opredovale kot nestrankarsko lokalno obarvane. Z volilnim zakonom iz leta 1933 se je ime župan spremenilo v predsednika občine, kljub temu pa se je v ljudskem govoru staro ime še vedno uporabljalo.
Franc Kokalj je pod nemško okupacijo ostal predstojnik občine kot občinski komisar. Po drugi svetovni vojni so bili za volitve predsednikov ObLO Medvode in Skupščine občine Ljubljana – Šiška predlagani samo tisti kandidati, ki so imeli podporo Zveze komunistov.
Stanislav Žagar prvi neposredno izvoljen župan novo ustanovljene Občine Medvode
Na prvih svobodnih volitvah po ponovni uveljavitvi večstrankarske demokracije je bil leta 1990 za predsednika Skupščine občine Ljubljana – Šiška na listi Demokratične opozicije Slovenije (Demos) izvoljen Stanislav Žagar, ki je na lokalnih volitvah po novem zakonu o lokalni samoupravi leta 1994 postal tudi prvi neposredno izvoljen župan novo ustanovljene Občine Medvode. Na lokalnih volitvah leta 2014 ga je na županskem mestu nasledil Nejc Smole.
