Veliko vlogo pri razcvetu gospodarstva proti koncu 19. stoletja v Savinjski dolini je imel denarni zavod Savinjska posojilnica. Ustanovljen je bila leta 1880 na pobudo žalskih domoljubov in pod vodstvom Janeza Hausenbichlerja.
Na začetku je imela predvsem narodni pomen. Po smrti Janeza Hausenbichlerja je vodenje posojilnice začasno prevzel Simon Kukec, katerega je še isto leto nasledil Fran Roblek. Posojilnica je delovala po Vošnjakovih pravilih, zato je imela od vsega začetka razmeroma visok družbeni delež, in sicer 10 goldinarjev. Savinjska posojilnica je bila zaslužna za širjenje hmelja v dolini, za izobraževanje strokovnjakov in narodnih učiteljev ter za dobrodelnost. S tretjino svojih deležev je omogočila soustanovitev Hmeljarne, denarno pa je podprla tudi Oznamkovalnico za hmelj. Leta 1908 so ime posojilnice dopolnili, tako da se je poslej imenovala Savinjska posojilnica v Žalcu, registrirana zadruga z neomejeno zavezo. Do prve svetovne vojne je posojilnica uspešno poslovala, med vojno je bilo njeno delovanje okrnjeno, saj so med drugim dohodek zavoda bremenile razne obvezne dajatve, kot vojna posojila in drugi prispevki. Najprej so poslovali v občinski hiši, kasneje pa so se preselili v Kukčevo hišo. Na seji februarja 1886 so sklenili, da ima vsak »družbenik« oz. član pravico zahtevati do 100 goldinarjev posojila. Dve leti so vodili zapisnike v nemščini in slovenščini, sicer pa so vse od začetka poslovali v slovenskem jeziku. Posojilnica je bila stalni podpornik šol v Žalcu, Sokolskega društva Žalec, Gasilske župe v Žalcu, Hmeljarskega društva Žalec in drugih.
Leta 1934 je posojilnica spremenila pravila o sestavi načelstva. Posojilnico je vodil upravni odbor; v njem so bili Anton Vodenik, Jožef Lorber, Vilko Senica, Anton Petriček in Ivan Marovt. Leta 1937 je posojilnica kupila nizko vogalno stavbo nasproti Virantove gostilne. Odločili so se, da na mestu prejšnje nizke stavbe postavijo moderno poslovno stavbo. Kako dobro je posojilnica poslovala v tem času, kažejo sredstva, ki so jih v začetku druge svetovne vojne zaplenili Nemci. V njihove roke je prišlo 16.450.775 din.
Kmalu po koncu druge svetovne vojne so obnovili Hranilnico v Žalcu, ki je prevzela vso lastnino bivše Savinjske posojilnice. Predmet poslovanje je bilo organiziranje ljudskega varčevanja, zbiranje prostih denarnih sredstev lokalnega gospodarstva, kreditiranje lokalnega gospodarstva in dajanje potrošniških posojil in kreditov za gradnjo stanovanjskih zgradb.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.
