Knjižnica Ivana Potrča Ptuj obeležuje letos petindvajsetletnico delovanja v Malem gradu, prenovljeni historični zgradbi na zahodnem robu starega ptujskega mestnega jedra. V četrtstoletnem delovanju knjižnice na Prešernovi ulici 33–35 smo bili priča številnim spremembam, novostim, projektom, kulturnim prireditvam, razstavam, predavanjem, seminarjem, strokovnim posvetovanjem, knjižnim izdajam ipd. V pričujoči zbirki na kratko predstavljamo Mali grad ter knjižnico in najpomembnejše dogodke obdobja 2000–2025. V tem času je knjižnica delovala pod taktirko Lidije Majnik (2000), Tjaše Mrgole Jukič (2001‒2006), mag. Matjaža Neudauer (2006‒2020) in Milene Doberšek (2020‒).
Mali grad, v katerem je od leta 2000 nastanjena Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi med najpomembnejše objekte starega ptujskega mestnega jedra. V arhivskih virih se prvič omenja leta 1376, nastal pa je vsaj stoletje prej, najverjetneje v zvezi z izgradnjo mestnega obzidja sredi 13. stoletja. Današnjo obliko so mu dali številni gradbeni posegi od 13. do 19. stoletja, najstarejši del stavbe je v njenem jugozahodnem delu. Nekdanji Pekovski dvor oz. Gornji svobodni dvor ob dominikanskem samostanu je imel strateško pomembno lego, saj je z zahodne strani ščitil vhod v srednjeveško mesto. V njegovi bližini so se nahajala mestna vrata (Vodna, Dravska), skozi katera je iz mostišča na Vičavi vodila cesta v mestno jedro.
Gornji dvor je bil v lasti Salzburške nadškofije, njegovi prvi posestniki so bili gospodje Ptujski, salzburški ministeriali, sicer prebivalci grajske trdnjave nad mestom, ki so dvor potrebovali za opravljanje administrativno-upravnih zadev in zaradi obrambe mesta. Po izumrtju Ptujskih (1438) so dvor posedovale različne plemiške družine, po drugi svetovni vojni je bila stavba nacionalizirana in namenjena neprofitni stanovanjski rabi. Zaradi neprimernega vzdrževanja je stavba začela propadati.
Pogled na dvorišče in zahodni del stavbnega kompleksa Malega gradu, 70. leta 20. st.
V 70. letih 20. stoletja je bila v občinskih načrtih revitalizacije starega mestnega jedra za zgodovinsko in arhitekturno pomemben stavbni kompleks Malega gradu opredeljena nova, kulturna namembnost. S kulturnim programom, imenovanim ptujska trojka, ki je zajemal celovito prenovo minoritskega samostana z rekonstrukcijo cerkvene ladje in preselitvijo pošte ter knjižnice, ki sta do takrat domovali v samostanskem kompleksu, se je začela uresničevati poldrugo desetletje trajajoča prenova že močno dotrajanega Malega gradu za potrebe ptujske knjižnice. Projekt, podprt s sredstvi občinskega in republiškega proračuna, kulturnega sklada ter sklada za prenovo, se je zaključil 5. oktobra 2000 s svečanim odprtjem novih prostorov Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Obnova stavbe za potrebe knjižnice, ki velja za eno najuspešnejših obnov na Ptuju, je prinesla oživitev dela starega mestnega jedra, hkrati pa omogočila razvoj sodobne knjižnične dejavnosti, ki stopa v korak s časom tudi na področju spletnih vsebin, informatizacije in digitalizacije.
Več o zgodovini Malega gradu glej digitalno zbirko: Mali grad na Ptuju.
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena od osrednjih ustanov mesta Ptuj in okolice. Njeni začetki segajo v prva povojna leta, ko sta bili ustanovljeni Ljudska knjižnica in čitalnica (1945) in Študijska knjižnica (1948). Knjižnici sta se leta 1958 združili v Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj, ta pa se je kasneje poimenovala po rojaku, pisatelju in dramatiku Ivanu Potrču.
Do leta 2000 je knjižnica delovala na različnih lokacijah: v Lackovi ulici je domoval Ljudski oddelek, v minoritskem samostanu sta bila nastanjena Študijski in Domoznanski oddelek, v Prešernovi ulici 33‒35 pa sta svoje prostore imela Mladinski oddelek (1994‒) in Potujoča knjižnica (1996‒).
Pogled na dvorišče in obnovljeno zgradbo Malega gradu, 2017.
Leta 2000 so se vsi oddelki knjižnice preselili v Mali grad, zgodovinsko in arhitekturno pomemben objekt starega mestnega jedra, ki je bil v 80. letih 20. stoletja vključen v občinske projekte revitalizacije starega mestnega jedra, v 90. letih pa celovito prenovljen za potrebe ptujske knjižnice. Svečana otvoritev novih knjižničnih prostorov v Malem gradu je bila 5. oktobra 2000. S tem so se prvič v zgodovini obstoja knjižnice vsi oddelki knjižnice združili pod eno streho v Prešernovi ulici.
Ptujska knjižnica, ena od osrednjih kulturnih ustanov mesta Ptuj in njegove okolice, sodi med večje slovenske knjižnice. Od leta 2003 ima status osrednje območne knjižnice za ptujsko in ormoško območje. Svojo dejavnost opravlja za skoraj 70.000 prebivalcev iz šestnajstih občin Spodnjega Podravja in zagotavlja dostop do več kot 350.000 enot knjižničnega gradiva ter do različnih elektronskih publikacij in elektronskih baz podatkov. Je sodoben kulturno-informacijski center, ki ponuja široko paleto storitev, od kulturno-izobraževalnih do socialno-družbenih. Z namenom spodbujanja bralne kulture in vseživljenjskega učenja nudi raznovrstne storitve in dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, organizira kulturne prireditve, razstave, predavanja, seminarje in različna strokovna posvetovanja. Ima tudi dobro razvito bibliobusno mrežo, ki ljudem iz odmaknjenih krajev omogoča lažji dostop do knjižničnega gradiva in storitev. Pri izvajanju svojega bogatega programa sodeluje z mnogimi izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter s strokovnimi bibliotekarskimi organizacijami.
Že od ustanovitve naprej izvršuje tudi arhivalno nalogo in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine: zbira gradivo trajne vrednosti s področja znanosti, književnosti in umetnosti, skrbi za zbirko redkih in dragocenih starih tiskov ter posebno pozornost posveča zbiranju, bibliografski obdelavi in hranjenju domoznanskega gradiva s področja Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz in Slovenskih goric. V zadnjih dveh desetletjih posebno pozornost posveča digitalizaciji zlasti domoznanskega gradiva kot pomembnega nosilca identitete lokalne skupnosti. Kot osrednja območna knjižnica zagotavlja tudi povečan in zahtevnejši izbor gradiva, nudi strokovno pomoč knjižnicam območja in koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju.
Več o zgodovini ptujske knjižnice glej digitalno zbirko: Sedem desetletij ptujske študijske knjižnice (1948-2018).
