V Kranju je po Kumpovem odhodu iz Prešernovega gledališča teater zapustil tudi njegov najtesnejši lutkarski sodelavec Cveto Sever* in v gradu Khislstein leta 1980 ustanovil svoje lutkovno gledališče – GLG: gledališče, lutke, glasba (kasneje preimenovano v Lutkovno gledališče Kranj). Med glavnimi podporniki samosvojega, komornega projekta je bil Sašo Kump, ki je za predstave snoval likovne zasnove in poznavalsko izbiral zunanje sodelavce. Lutkovno gledališče Kranj je kasneje prevzel Cvetov sin Boštjan Sever, delovali so še Gruppa Ultra, Gledališče čez cesto in v Delavskem domu skupina Lutke čez cesto pod mentorstvom Vladimirja Roossa. Svojo ustvarjalno pot so leta 1990 ubrale Ksenija Ponikvar, Natalija Herlec in Vaska Trobec z Lutovnim gledališčem Tri. Vsi lutkarji so izvajali inventivne predstave in gostovali naokrog.
Na vrtu gradu Khislstein so leta 1993 uvedli poletni festival »Kiselštajn živi kulturi« (kasneje se je preimenoval v Khiselfest), prostor pa je, kot je leta 2022 ob odprtju razstav Lutke dveh prijateljev ugotavljal Tomaž Kukovica, postal »pomemben lutkovni center v državi. Bil je pravo zbirališče umetnikov od igralcev, scenografov, dramatikov, pesnikov, pisateljev, glasbenikov in slikarjev. Severju se je sredi osemdesetih let pridružil še Dušan Soklič**, nekdanji lutkar in izjemen mojster izdelovanja lutk. Tedaj je bila kranjska lutkovna ekipa Kump, Sever in Soklič najpomembnejša lutkovna valilnica v državi. Lutkarji so vedeli, kje bivajo mojstri in kje lahko dobijo prave napotke in iskreno pomoč za dobro lutkovno predstavo.« (Tomaž Kukovica: Lutke dveh prijateljev, Facebook, 2022). Priljubljena kranjska lutkarska epizoda se je končala leta 2008, ko je ob prenovi gradu Khislstein Severjevo gledališče žal izgubilo dvorano, leta 2012 je umrl Dušan Soklič, šest let za njim pa še Cveto Sever.
* Cveto Sever, igralec in prvi slovenski samostojni poklicni lutkar, unikaten, samosvoj ustvarjalec, legenda t. i. »gledališča enega«, ki je Sašo Kumpa vedno smatral kot svojega duhovnega in poklicnega očeta.
** Dušan Soklič je bil mojster izdelovanja lutk, lutkar in mentor pa tudi glasbenik in scenograf, ki je izdeloval lutke tudi za Lutkovno gledališče v Ljubljani, za reklamne agencije in mnoge slovenske lutkovne skupine.
Ljubiteljska lutkovna scena se je širila tudi v šole ter vrtce v Kranju in okoliških krajih. Saša Kump je s svojim pedagoškim čutom in predanostjo vsem radodarno pomagal pri snovanju predstav, scenografiji in zasnovi ter izdelavi lutk. Številne vzgojiteljice in otroke je z lutkarsko strastjo navdušil za vse življenje. V okolici Kranja je v sodelovanju in z nasveti Saše Kumpa leta 1984 nastala Lutkovna skupina Paravan (KUD Jožeta Paplerja Besnica) z režiserjem Janezom Erženom, ki je na odrih žela velike uspehe.
Kako pomembna je bila v teh časih lutkovna dejavnost v Kranju in kaj je pomenila otrokom, je poznavalsko opisala gledališka igralka in režiserka Alenka Bole Vrabec: »Nekoč je bil Kranj resnično lutkarsko mesto. Vse vrste lutk sta najbolj zavzeto ustvarjala in oživljala prijatelja Sašo Kump, scenograf in lutkar, in Cveto Sever, lutkar – pa tudi igralec. Nešteto ur sta snovala, izdelovala lutke, jih preskušala in jim – na veliko radost otrok – vgradila lastno življenje. Obisk lutk v GLG je bilo za otroke pravo doživetje.« (objavljeno ob razstavi Lutke dveh prijateljev, 2022)
