V hiši je bila gostilna že od leta 1877. Ime je dobila po lastniku Vincencu Jamarju, ki je bil slep na eno oko. Gostilna je životarila in menjala lastnike, dokler je ni vzel v najem Madžar Karl Rotenbüchler, ki je na vrtu zgradil paviljon in poleti turistom oddajal sobe. Po 2. sv. vojni je bila hiša podržavljena. V njej je prostor dobila mesnica.
Starejšim Ločanom je v spominu še zgodba o lepi ciganki, ki je dobrega pol leta letovala pri Cenetu. Pred drugo svetovno vojno, med gradnjo Rupnikove obrambne linije, je lastnik ljubljanskega gradbenega podjetja Dukič, ki je prevzel gradnjo obrambnega pasu v Poljanski dolini, nastanil pri Cenetu lepo ciganko, svojo ljubico. Bila je lepe postave, temnih oči in črnih las. Staro in mlado jo je občudovalo. Loški meščani so zaradi njene lepote pogosto zahajali k Cenetu v gostilno. Vsi so se zagledali vanjo, toda sladkega mesa niso bili deležni.
