Kavarna Plantarič na Mestnem trgu 40 je bila med obema vojnama ena izmed dveh kavarn v mestu. Druga je bila na Lontrgu, a je bila mnogo manj imenitna. Prvi kavarnar je bil od leta 1876 Vincenc Pajer. V kavarni so gostje lahko prebirali tudi dnevno časopisje in kartali. Hči Minka, ki se je leta 1909 poročila z Ignacem Plantaričem, je kavarno uredila in opremila v dunajskem stilu. Kavarna je bila dobro obiskana, v njej so se zbirali trgovci in obrtniki in se menili o poslih. Po Minkini smrti je kavarno najela Anica Počivalnik, ki je kavarno zaprla leta 1950. V osemdesetih letih je bila v prostoru kavarne cvetličarna, danes je pekarna.
Ločani se spominjajo: »V stari Jugoslaviji je bila kavarna odprta do druge ure ponoči. Policaj Janez je bil zadolžen, da je vsak večer ob drugi uri prišel v kavarno in v drži mirno salutiral in napovedal policijsko uro in gostje so morali kavarno izprazniti. V občinskem svetu je bil eden od občinskih mož zadolžen, da je nadzoroval red in mir ter policijsko uro. Tega moža so imenovali policaj-minister in je imel pravico po svoji uvidevnosti podaljšati policijsko uro. Če je bil v kavarni, je policaju Janezu naročil podaljšanje policijske ure do štirih zjutraj. Policaj Janez se je postavil mirno, salutiral in naznanil: Policijsko uro podaljšujemo do četrte ure zjutraj. Potem se je usedel za mizico v kotu. Kavarniški gostje so mu plačevali pijačo. Do četrte ure se ga je policaj Janez krepko nalezel, da so ga gostje v samokolnici veselo peljali domov.«
Meri Bozovičar se spominja: »Kavarna Plantarič je imela rdeče tapicirane klopi. Tam si dobil časopise, ki so bili vpeti v stojala.«
Janez Kalan se spominja: »V Kavarna pri Plantariču so igrali bratje Plantarič , ki so imeli trio: Miran, ki je bil urar, Stojan, ki so ga med vojno ustrelili na Dolenjskem, tretji pa je bil kasneje živinozdravnik v Murski Soboti.«
