Predniki Martina Eržena so imeli v lasti Gostilno pri Martinu na Mestnem trgu 27. Leta 1909 je hišo namreč kupil Martin Eržen, kmet, kočijaž, izdelovalec sodavice in pokalice.
Gostilno sta do leta 1947 vodili teta Mica in njena hči Anka. Mica, ki je bila žena Martinovega strica, je bila Kalanova s Suhe. Micin mož je delal v mesnici. Z nacionalizacijo in odvzemom premoženja se je gostilna spremenila v menzo. V menzi so kuhali jedi na žlico (golaž, vampe, pozimi pečenice, zelje, repo). Po pripovedovanju so na podu Martinove hiše imeli projektor in vrteli filme. Imeli so tudi avtobus in taxi službo, s katero so prevažali potnike na železniško postajo.
Martinov ded je prodajal pijačo po loških gostilnah. V lesenih zabojih domače hiše so shranjevali steklenice krahrla in sifona. Krahrli so bile prozorne stekleničke s sladko-kislo in mehurčkasto vsebino, ki so bile od znotraj zamašene s kroglico. Ko se je sifon napolnil, je ogljikov dioksid potisnil kroglico navzgor in s tem se je steklenica zaprla. Pri odpiranju steklenice si moral kroglico s prstom potisniti navznoter. Če si hotel piti, si moral steklenico nagniti. Martin se spominja, da so se fantje s kroglicami iz teh steklenic frnikulali po Placu. (po pripovedovanju Martina Eržena zapisala Ana Marija Miklavčič)
