Družina

V družinskem krogu so skupaj preživljali zlasti nedelje, ko so odhajali na promenado ali v hribe. Nepozabni so ostali predvojni nedeljski izleti na Jošta, Šmarno goro, v Polhograjske Dolomite in Zasavsko hribovje. Pozimi so smučali v okolici Ljubljane. Otrokoma, ki sta ga klicala očka, je privzgojil ljubezen do narave in knjig ter spoštovanje svobodomiselnosti. Po koncu vojne (maja 1945) je bil tri mesece zaprt, izgubil je tudi službo knjižničarja. Leta 1946 je sprejel službo ekonoma na gradbišču železnice v Borovnici. Tam so mu psihični pritiski in težke delovne razmere načeli zdravje. Ob naključnem srečanju mu je dr. Bratko Kreft ponudil prevajanje ruske knjige Konstantina Simonova: Med jugoslovanskimi partizani. Prevod je izšel še istega leta, in sicer pri Slovenskem knjižnem zavodu. Prevajanje je bilo poslej eksistenčna nuja za preživetje njegove družine. Konec leta 1948 je vložil prošnjo za upokojitev.

V istem letu je z družino moral zapustiti tudi udobno dvosobno stanovanje v palači Delavske zbornice. V zameno je dobil kletno stanovanje v Šentvidu 89, kjer je bila za bivanje in delo uporabna le ena soba – kuhinja. V skromnih bivalnih razmerah je prevajal za kuhinjsko mizo, pisal na roke in družino večkrat vprašal za nasvet.

S preselitvijo ga je oblast družabno in družbeno osamila, v izdanih prevodih so založbe pogosto zamolčale njegovo ime.

V sedeminštiridesetem letu starosti je umrl 15. maja 1950, v bolnici na Jesenicah.