Veliko starejših se nostalgično spominja časov sindikalnega turizma, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil dopust na slovenski ali hrvaški obali dostopen tako rekoč vsem, saj skoraj ni bilo podjetja, ki ne bi imelo v tem ali onem obmorskem letovišču vsaj ene prikolice.
Delavci in njihove družine so dobili priložnost, da za kratek čas zbežijo iz vsakdanjega življenja. Lahko so odšli na morje, tam preživeli teden ali deset brezskrbnih dni in spoznali, da je morje veliko večje kot bližnje jezero ali potok, pa še slano je. Tako je marsikateri kraj v času počitnic postal domači kraj v malem, saj si tam srečal več domačinov kot čez leto doma.
Tudi pot na dopust je znala biti pravi podvig, saj večina ni imela lastnega prevoza. Potovali so z vlakom, avtobusom in s kupom prtljage. Pa vendar so spomini lepi. Zaradi druženja, brezskrbnega uživanja, poležavanja na plaži, morskih anekdot, kartanja. Veliko je bilo večernih sprehodov, vabljivih »štantov« v mestu, glasbe na terasah gostiln, večernih sprehodov ob morju …
Sindikalni turizem je v naši državi skoraj popolnoma ugasnil po letu 1991, še posebej po privatizaciji podjetij in njihovih počitniških kapacitet.
Morje je lahko tudi manj slano je naslov raziskovalne naloge, ki so jo v šolskem letu 2018/2019 pod mentorstvom učiteljice zgodovine Jolande Cerkvenik izdelali mladi raziskovalci v okviru zgodovinskega krožka na Osnovni šoli Jožeta Krajca Rakek. Pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije vsako leto (od leta 1969 naprej) poteka usposabljanje mladine v raziskovanju lokalne preteklosti. Pod strokovnim vodstvom Komisije za delo zgodovinskih krožkov so tako na osnovnih šolah po vsej Sloveniji v preteklih letih raziskali najrazličnejše teme: migracije, praznike in praznovanja v šolstvu, učitelje, šolske knjižnice, najljubše igrače otrok … Naslov razpisane raziskovalne teme v preteklem šolskem letu je bil Juhuhu, počitnice so tu! Letovanje otrok in družin v preteklosti.
Učenci iz rakovške osnovne šole so v svoji nalogi raziskali kako so počitniški čas kot otroci in kasneje odrasli preživljali njihovi dedki in babice. Izvedeli so, da so jim podjetja, v katerih so bili zaposleni – Industrija usnja Vrhnika, Brest Cerknica in Jugoslovanske železnice, nudila možnost organiziranega oddiha.
Veliko dragocenih podatkov so našli tudi v zbirki glasila delovne skupnosti Industrije usnja Vrhnika Usnjar, ki jo hranimo v domoznanskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Zato smo se odločili, da zanimivo nalogo o sindikalnem turizmu, ki je v drugi polovici 20. stoletja približal Jadransko obalo širokim množicam slovenskih delavcev, predstavimo tudi na portalu Kamra. Po privatizaciji podjetij, po letu 1991, je ta način počitnikovanja skoraj povsem zamrl in ostal je le še nostalgičen spomin, ki ga obuja tudi ta raziskovalna naloga.
Zarja Ileršič, Samo Japelj, Tine Krpan – vsi učenci 9. razreda in Nina Švigelj, učenka 8. razreda, so na zaključnem srečanju, ki je potekalo 31. 5. in 1. 6. 2019 v Pacugu, svojo raziskavo javno predstavili in dobljene ugotovitve zagovarjali pred komisijo. Strokovna komisija je mladim raziskovalcem iz rakovške osnovne šole za nalogo Morje je lahko tudi manj slano podelila zlato priznanje.
