Avgust – ali pravilneje Avguštin – Kuhar se je rodil v četrtek, 23. avgusta 1906, v Kotljah, okraj Velikovec, na domačiji pri Prežihu na (zdaj) Preškem Vrhu št. 12, ki so jo tedaj imeli v najemu njegovi starši, oče Ivan/Johan (1866–1944) in mati Marjeta, roj. Krautberger (1864–1948). Pri krstu v hotuljski cerkvi so mu nadeli ime po svetem Avguštinu, njegov god praznujemo 28. avgusta. Kakor je splošno v navadi, se ga je prijelo ime po domačiji: Prežihov Gustl. Bil je peti in najmlajši otrok v družini, ki se je nekajkrat selila. Tako se je najstarejši Lovro/Voranc (1893) rodil pri Kotniku v Podgori. Naslednji sin Alojzij/Lojz (1895) je privekal na svet na Miheljem (pri Mihevu) na Preškem Vrhu, hčerka Ana (1899) pa na domačiji Kogelnik na Koglu v Podgori. Od tam so se preselili k Prežihu, kjer sta se rodila najmlajša otroka Ivan/Anza (1904) in Avgust/Gustl (1906), hčerka Ana pa je tam umrla že leta 1905.7
Avgust Kuhar slikovito opisuje svoje prvo šolanje v članku o učiteljih v Kotljah v Koroškem fužinarju leta 1958.8
V dvorazredno utrakvistično ljudsko šolo (tj. dvojezično šolo s slovenskim in nemškim učnim jezikom) so ga vpisali z izpolnjenim šestim letom starosti. Na »vpis« je moral z očetom kar k čebelnjaku, kjer se je običajno mudil nadučitelj Josip Fleiss, če ni bil na lovu. Tedaj je prvič slišal, kako se je mogoče pogovarjati v dveh jezikih: oče po slovensko, Fleiss pa po nemško, čeprav se je vedelo, da obvlada nadučitelj tudi dobro slovensko, če le hoče. V šolo je hodil z dve leti starejšim bratom Anzanom9 – ves čas kar v coklah, tudi pozimi. Pouk so imeli že v novozgrajeni šolski stavbi, ki so jo odprli novembra 1907. Učni jezik je bila seveda nemščina, med prvo svetovno vojno pa so uvedli enkrat tedensko popoldne posebno slovensko učno uro, ki ni bila obvezna. Oče je obema zabičal, da morata ostati tudi pri tej uri. Poučevala je Ema Duh, prva učiteljica v Kotljah sploh. Med vojno je bil Voranc vpoklican k vojakom, Alojz pa se je umaknil v bogoslovje v Celovec. Ob nastanku Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je na šolo namesto Fleissa prišel novi šolski upravitelj Adolf Sokol, vendar ga je že leta 1920 nadomestil Ferdinand Kogelnik. V tem letu je Avgust končal osemletno šolanje. Kogelnik je bil njegov zadnji učitelj v ljudski šoli. Ostal mu je v lepem spominu, ker ga je kar nekaj popoldanskih ur pripravljal za sprejemni izpit na gimnaziji.
________
7 OSOJNIK, Miroslav: Bratje Kuhar – Prežihovi »pobi«. Ravne na Koroškem: Koroški muzej Ravne na Koroškem, 2003.
8 KUHAR, Avgust: Učitelji v Kotljah. Koroški fužinar, 1958, št. 4–9, str. 32–35.
9 Tako obliko imena svojega brata uporablja Avgust Kuhar v članku o hotuljskih učiteljih.
