Z gradbenimi deli so pričeli novembra 1902, vendar so jih morali zaradi hude zime v decembru prekiniti, kasneje pa so jim veliko težav povzročali zemeljski plazovi na Halerjevem bregu.
Gradnja proge je bila zahtevna, saj je potekala ročno, pomenila pa je tudi dober vir zaslužka za številne domačine. Slednji so zaslužili s prodajo zemljišča, delali kot gradbeni delavci in prevozniki ter pridobili nove veščine, izkušnje in poklicne spretnosti. Ob progi se je pospešil razvoj infrastrukture in urejenosti krajev, kjer so urejali dovozne poti do postaj, podvoze, odvodnjavanje, vodotoke in drugo. Nekatera dela so trajala še nekaj let po otvoritvi prometa po progi. Spremenil se je tudi način gradnje naselij, s slamo krite hiše je nadomestila požarno varna opečnata kritina (Rustja, 18-20).
