Pred otvoritvijo proge Grobelno–Rogatec je javni potniški promet in prevoz pošte opravljala pošta s poštnimi vozovi na konjsko vprego, ki so trikrat na dan vozili na relaciji Poljčane–Podplat–Rogaška Slatina–Rogatec–Krapina ter Grobelno–Šmarje pri Jelšah.
Z izgradnjo železniške proge so tudi oddaljeni kraji na podeželju dobili redno prometno povezavo, takrat je na progi Grobelno–Rogatec tudi prevoz pošte prevzela železnica. Pri poštnem uradu v Rogaški Slatini pa je po uvedbi proge še nekaj časa delovala poštna postaja, ki je opravljala vozno pošto za prevoz oseb in prtljage v kraje, oddaljene od železniške postaje.
Večino pošte so prevažali v posebnih vagonih vrste P, ki so se imenovali tudi furgoni ali ambulance. V teh vagonih, ki so bili kot potujoče pošte, so kar med vožnjo urejali poštne sklepe in jih na postajah predajali ali prevzemali od poštnih uslužbencev bližnjih poštnih uradov. Poštni vagoni so bili v lasti pošte, označevali so začetno in končno železniško postajo, poštno številko, imeli so lasten datumski žig, pečatnik in klešče. Med drugo svetovno vojno so imele pri nas ambulance številko vlaka – Cilli-Rohitsch Bahnpost zug 4230 ter datum in ne žiga s poštno številko. Po letu 1930 so se potujoče pošte počasi opuščale, do leta 1991 pa so bile odpravljene (Rustja, 100-101).
