Pisatelj, odvetnik, politik in župan Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Čeprav je v njegovih literarnih besedilih razbrati, da je podeželje, iz katerega je izhajal, cenil veliko bolj, kot mesto, v katerem je uspel, je v Ljubljani preživel velik del svojega življenja. Tu se je šolal, se prvič usodno zaljubil, se zaposlil kot odvetniški koncipient, odprl samostojno odvetniško pisarno in se poročil ter ustvaril družino.
V prestolnici je literarno ustvarjal, se politično udejstvoval, opravljal številne funkcije v javnem življenju mesta, bil župan (1912-1921) ter tudi minister – poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi.
19. februarja 1923 se je na svojem ljubljanskem domu na Bregu za vedno poslovil od tega sveta. Na njegovi zadnji poti od magistrata do kapelice sv. Krištofa so ga spremljale množice ljudi; pogreba se je v Ljubljani udeležilo okoli 30.000 ljudi. Nekaj dni po smrti, 23. februarja, so ga prepeljali na njegov dvorec Visoko, kjer je pokopan v družinski grobnici.
“Ker se je napaka zagrešila, jo moramo prenesti: moja dolžnost pa je, da se postavim za Ljubljano, ki je bila in bo duša slovenskega naroda in ki je v tem oziru storila vse, kar se je smelo od nje zahtevati.”
Ivan Tavčar: »Ljubljansko mrtvilo«, Slovenski narod, 24. junij 1920.
