Domoznanska zbirka starih in redkih tiskov Osrednje knjižnice Celje se je začela oblikovati že konec 19. stoletja, ko so se vodilni knjižničarji in profesorji celjske čitalnice zavedali pomena ohranjanja starejših slovenskih ter drugih dragocenih tiskov. Do začetka 20. stoletja je zbirka postala tako obsežna in kakovostna, da je pritegnila pozornost tudi mednarodne strokovne javnosti.
Pomembno vlogo pri njenem razvoju je imela Vera Levstik, ki je v medvojnem obdobju nadaljevala delo svojih predhodnikov in načrtovala ustanovitev posebnega oddelka za dragoceno gradivo, vendar je te načrte prekinila druga svetovna vojna. Po vojni je bila leta 1946 v Celju ustanovljena študijska knjižnica, katere temelj so predstavljale bogate zasebne in gimnazijske knjižnice ter po vojni repatriirane knjige iz Avstrije. Zbirko je pomembno dopolnjeval tudi slavist prof. Vlado Novak.
Leta 1976 je bil uradno ustanovljen domoznanski oddelek, ki se je kasneje razvil v Oddelek za posebne zbirke. Ta danes poleg starih in redkih tiskov vključuje še rokopise, fotografije, razglednice, stare zemljevide, drobne tiske in grafike. Gradivo je skrbno shranjeno v nadzorovanih klimatskih pogojih ter strokovno obdelano.
Zbirka danes obsega približno 1.439 bibliografsko obdelanih naslovov. Pomemben del gradiva je digitaliziran in javno dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije, kar omogoča širši dostop do dragocene kulturne dediščine.
Posebno mesto v zbirki zasedajo tudi prve izdaje del Franceta Prešerna. Med njimi hranimo Krst pri Savici iz leta 1836 ter Poezije iz leta 1847. Izvod Poezij izvira iz zapuščine prešernoslovca Josipa Tominška, v knjigi pa so ohranjene tudi njegove rokopisne opazke.
