Zega si je v Kanalu ustvaril družino. Avgusta1874 se je poročil z dvajsetletno posestnico Marijo Jožefo Segalla99, članico vplivne in bogate družine, ki se je na Kanalsko iz Karnije preselila na prehodu iz 18. v 19. stoletje.100
Poroka s pomembno članico kanalskega višjega sloja veliko pove o položaju Zege in vplivu, ki si ga je uspel pridobiti v kratkem času bivanja v Kanalu. Skupaj sta vodila gostišče in kavarno, Zega je bil poleg tega tudi upravitelj vinotoča.
Zakon, ki je trajal do smrti Marije decembra 1899, jima ni prinesel otrok. Po njeni smrti se je aprila 1900 v Desklah ponovno poročil s šestindvajsetletno posestnico Emo Frančiško Ivančič.101 Med letoma 1901 in 1911 se jima je rodilo pet otrok – trije sinovi in dve hčeri.102 Kmalu po vzpostavitvi fronte na Goriškem med prvo svetovno vojno, maja 1915, je bila družina prisiljena oditi v begunstvo v Ljubljano. Zaradi uničenja, ki ga je na Kanalskem povzročila vojna in splošnega pomanjkanja, je v tem obdobju izgubila velik del premoženja in se ni vrnila nazaj domov. Zega je, zaradi kapi, v Ljubljani umrl 25. aprila 1919.103 Učiteljski tovariš je ob njegovi smrti zapisal: »Nepozabni pokojnik ostane vsem znancem, osobito prebivalstvu kanalskega sodnega okraja, v trajnem spominu, ker več ne bi bil mogel storiti, kot je storil za svoj narod.«104 Pokopali so ga na pokopališču Sv. Križ v Ljubljani (današnje Žale), a so njegove posmrtne ostanke prenesli v Kanal, kjer sta pokopani tudi njegovi ženi.
SKLEP
Zegov prispevek h kulturnemu, narodnostnemu, gospodarskemu in političnemu razvoju Kanala ter okolice je bil izrednega pomena. Čeprav je bil njegov osnovni poklic učitelj, je svoje izkušnje in znanja uporabil na različnih področjih in na ta način vplival na potek splošnega razvoja okraja. Zavedal se je pomena dobre izobrazbe, sprememb, ki so se dogajale v družbi, gospodarstvu in politiki ter pomanjkljivosti, s katerimi se je soočalo prebivalstvo na Kanalskem. Bil je ambiciozen in se je izpopolnjeval celo življenje. S svojim delom si je uspel zagotoviti vstop v višji družbeni sloj in hkrati pomagati drugim, da so se lahko izvili iz krize in revščine ter dvignili svoj življenjski standard. Znanje je delil in prenašal na naslednje generacije ter z delom, ki je obsegalo številna področja, dosegel oz. pripomo- gel k spremembam, ki so imele širše posledice in odmev v takratni družbi in okolju. Vidno vlogo je imel pri večini društev in v lokalni upravi. Volivci so ga zaradi njegovih zaslug dvakrat nagradili s pos- lanskim mandatom v deželnem zboru. Brez večjih pomislekov ga lah- ko označimo za najpomembnejšo javno osebnost Kanala in bližnje okolice v obdobju Avstro-Ogrske. Prva svetovna vojna je v veliki meri uničila vse, za kar si je prizadeval tekom svojega življenja. Ostal je brez večjega dela premoženja, društva so prenehala z delovanjem, infrastruktura, za izboljšanje katere si je prizadeval, je bila uničena. Številni njegovi somišljeniki so med vojno izgubili življenje ali pa so bili izseljeni, okolje, v katerem je deloval, pa se je z razpadom države in razmerami, ki so sledile, spremenilo. Danes je Zega med prebival- stvom Kanala in občine bolj ali manj pozabljen in neznan, za razliko od njegovih sodobnikov – Josipa Kocijančiča in bratov Leban, k čemur je morda pripomoglo tudi to, da ni bil rojen na Kanalskem.
99 ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Matrimoni, Canale, 1835–1921.
100 Ipavec, 2008, 86.
101 ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Matromoni, Descla, 1835–1944.
102 ACAG, Matricole parrocchie Slovene, Natti, Canale 1876–1925.
103 Učiteljski tovariš, 30. 4. 1919, 18.
104 Prav tam.
