Službeni avto najedla goba

»V tednu naprednega tiska in radia« je dobil pomembno družbeno priznanje glav­nega odbora SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) Slovenije »kot najboljši pokrajinski časnik«. Urednika in sodelavce so nagradili tudi v Celju, obenem pa pripravili še odmev­no proslavo. Poleg izida posebne šte­vilke lista (3. junija) so v Mali dvo­rani Narodnega doma pri­pravili razstavo ob 10. obletnici ted­nika in razstavo partizanskega tiska. V uredništvu so bili ze­lo veseli nove pridobitve –  starega avtomobila znamke DKW z leseno karose­rijo, ki jo je že nažirala lesna goba. Poleg gobe so dopisnikom s terena delo grenile tudi nenehne okvare motorja.
»V času, ko ustvarjamo no­ve, pravičnejše družbene odnose in boljše materialne pogoje, je prevzgo­ja ljudi prvenstvena naloga. To na­logo pa opravlja v nemajhni meri tu­di naš list kot informator, vzpodbud­nik in mobilizator ljudskih množic,« je v uvodniku 3. junija 1955 ugotav­ljal urednik Celjskega tednika Tone Maslo. Tudi trditev, da je »tisk naj­močnejše orožje v rokah delavskega razreda«, ni bila daleč od resnice. Celjski tednik je v tem času dosegel naklado 7.500 izvodov, kar pomeni, da ga je povprečno (pre)bralo 23.000 ljudi. Danes že pokojnemu sodelavcu časopisa se je ob teh številkah med drugim zapisalo: »Marsikateremu političnemu delavcu bi se splačalo prej napisati članek v naš časopis, kot pa držati 10 sestankov, ker dvomimo, da bi na desetih sestankih bilo zbra­nih toliko ljudi.«