V letu 2025 je minilo 30 let od smrti romanista, slovenista, bibliografa, bibliotekarja, leksikografa in literarnega zgodovinarja Franceta Dobrovoljca. Svoje življenje je posvetil raziskovanju in negovanju slovenske književnosti in kulture. Njegovo raziskovalno delo bi lahko razdelili na tri področja: na zanimanje za obdobje Ilirskih provinc, na ukvarjanje z življenjem in delom Ivana Cankarja ter na bibliografska in leksikalna prizadevanja.
Rodil se je 10. marca 1907 v železničarski družini v Ljubljani. Oče Franc je bil doma iz Bistre pri Borovnici, mati Marija pa iz Dola pri Borovnici. Bil je najmlajši otrok. Imel je dve sestri, Albino in Kristino.
V Ljubljani je v času prve svetovne vojne obiskoval pet razredov ljudske šole in nato osem razredov realne državne gimnazije (današnja Gimnazija Poljane) ter leta 1926 maturiral. Študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1930 diplomiral iz romanistike in slavistike.
Po diplomi je kot štipendist francoske vlade odšel na izobraževanje francoskega jezika in dva semestra obiskoval univerzo Sorbona v Parizu. Iz tega obdobja so ohranjena številna pisma, ki jih je dobival od svojih domačih, pa tudi tista, ki jih je sam pisal domov. V Francijo se je kasneje še vračal, leta 1936 in 1937 v Grenoble in Pariz, na počitniške izpopolnjevalne tečaje iz francoščine.
Po vrnitvi iz Francije je odšel v Sarajevo, kjer je v Šoli za rezervne oficirje intendantske stroke služil dijaški vojaški rok. Iz korespondence je razvidno, da je bil tam član vojaškega pevskega društva.
Od leta 1932 je služboval kot profesor francoskega in slovenskega jezika na različnih slovenskih gimnazijah v Ljubljani in Mariboru. Leta 1948 je prevzel mesto ravnatelja Slovanske knjižnice, kjer je ostal vse do leta 1974.
Sočasno z vodenjem Slovanske knjižnice je dvanajst let opravljal tudi funkcijo tajnika pri društvu Slovenska matica (1950–62). Bil je sourednik njene revije Glasnik Slovenske matice (1978–1980) in zadnja leta tudi član nadzornega odbora.
Kot dolgoletni odbornik je sodeloval v Slavističnem društvu Slovenije in v Društvu bibliotekarjev Slovenije. Že leta 1949 je prevzel mesto predavatelja za bibliografijo knjižničarskim kandidatom na bibliotekarskih tečajih za strokovne izpite in sodeloval v komisiji za kvalifikacije bibliotekarske stroke.
Bil je član uredniškega odbora (1958-1973) in lektor strokovne revije Knjižnica, ter tudi član uredniškega odbora in lektor Kronike (1955–1994).
Umrl je 17. julija 1995 v Ljubljani.
