Od Nove poti do Novega tednika

Oba medija sta svojo pot začela z razpoznavnim družbenim poslanstvom; prvi je hotel Slovencem odstirati takratno Evropo in jih prosvetljevati, drugi jih je hotel prevzgojiti socialističnem duhu. Kako sta pri svojem poslanstvu uspela, je posebna zgodba. Nesporno pa je, da so stare Novine ugasnile že konec leta 1849, Novi tednik – potomec nekdanje Nove poti – pa je še vedno živ. Preživel je stečaj sistema, »rojstne države« in konkurenčnost mlajših medijev (radio, TV, internet itd.). Spoštovanja vredna trdoživost na tako »potresnem območju«, kot je novejša slovenska in tehnična zgodovina.

Zgodba, ki vam jo dajemo v branje, pokriva obdobje od rojstva časopisa do srede 90. let. Čeprav kasnejše obdobje ni zajeto, lahko rečemo, da je omenjenega pol stoletja postavilo temelj tudi njegovi kasnejši vitalnosti. Pripoved, urejena v časovno zaporedje, skuša osvetliti ključne dogodke v razvoju tega medija. Spremljajo jo obrazi in podobe v želji, da pripoved ne bi bila »zgodba včerajšnjega časopisa«, ampak zgodovina včerajšnjega dne. In spomin na ljudi, ki so gradili njegova bolj ali manj zahtevna publicistična obzorja.

Vir: Branko Goropevšek, Naše poti: prvih 50 let – od Nove poti do Novega tednika, NT&RC, Celje 1995.