Po končani svetovni vojni so naši kraji s Slovenskim Primorjem pripadli Kraljevini Italiji. Že prvi posegi v življenje ljudi in krajev niso najavljali nič dobrega. Novi oblastniki so kmalu prepovedali slovensko besedo, zapirali so šole, preganjani so bili učitelji ali bili celo izgnani. Italijanizacija ljudi in krajev je dobila nesluten razmah. Prizadeta so bila vsa področja življenja in dela vseh ljudi. Ljudje so izgubljali življenja.
Tudi na Bistriškem se je nova oblast utrjevala. Ob novi meji med Italijo in Jugoslavijo so gradili številne vojašnice, utrdbe, ceste in dovažali vojsko.
Bila je to tudi prilika, za razmah gospodarstva in obrti. V ta čas sodi tudi obilo izdanih razglednic z motivi Ilirske Bistrice, ki so prihajale iz fotografskih ateljejev ali tiskarn iz Trsta ali Gorice. Najpogosteje sta to bili firmi Stein in Cadel iz Trsta. Po poroki obeh nosilcev dejavnosti in združitvi dejavnosti pa Stein Cadel. Na Bistriškem so se s tiskanjem razglednic in prodajo ukvarjali posamezniki Josip Brinšek, Viktor Tomšič, Carlo Marozzi, Francesco Simone in drugi.
Na sliki: Ena lepih razglednic iz fotografske delavnice Stein Cadel, verjetno iz leta 1927 ali 1928, v času, ko je Ilirska Bistrica postala Villa del Nevoso. Na njej so znani motivi: slapovi Sušca, panorama kraja z obema cerkvama sv. Petra in sv. Jurija ter novimi vojašnicami nad Bistrico. V razglednico je vkomponiran še šopek poljskega cvetja. Vč/458
