Spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna
Kranjska Narodna čitalnica si je štela v dolžnost oživljati spomin na dr. Franceta Prešerna. Ob ustanovitvi, januarja 1863, je prevzela v oskrbo njegov grob. Ob ...
Kranjska Narodna čitalnica si je štela v dolžnost oživljati spomin na dr. Franceta Prešerna. Ob ustanovitvi, januarja 1863, je prevzela v oskrbo njegov grob. Ob ...
Kranj je na prelomu 19. in 20. stoletja napredoval na mnogih področjih. Po številu prebivalstva, ki je doseglo število 2500, je bil tretji na Kranjskem, takoj za ...
V čitalnici so se odvijale prireditve v slovenskem jeziku s petjem, instrumentalno glasbo, z dramskimi in gledališkimi prizori ter različnimi predavanji. Imenovale ...
V šestdesetih letih 19. stoletja so čitalnice ustanovili v večini slovenskih mest in trgov. V njih so se zbirali narodno zavedni meščani in podeželski veljaki.
V Kranju se meščani po letu 1848, ko je nastopila absolutistična vlada, niso več upali razpravljati o političnih vprašanjih. Tudi slovenskega jezika na javnih mestih ...
Dr. France Prešeren je prišel v Kranj jeseni leta 1846. Mesto, v katerem je živelo 2000 ljudi, je izgubljalo večstoletni videz, saj so bili mestno obzidje in stolpi ...
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba z naslovom Gvažarjevi, ki jo je napisal Martin Noč.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba z naslovom Štefucova ata in mama, ki je bila zapisana po pripovedovanju Antona Maleja.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba z naslovom Ob koncu prve vojne Pri Matičku, ki jo je napisala Marjana Svetina.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba z naslovom Bilo je hudo …, ki jo je napisal Izidor Trojar.