Na poti do današnjih kulturnih ustanov v Kranju

Mesto si je opomoglo tudi gospodarsko. Izstopalo je mlinarsko podjetje Vinka Majdiča, ki je bilo eno največjih v Avstro-Ogrski. Leta 1894 je v mestu dokončno obstala gimnazija, tri leta kasneje so slovesno odprli novo gimnazijsko poslopje. Številna društva v mestu so skrbela za kulturni utrip. Središče narodnostnega in kulturnega prebujenja pa je ostajala Narodna čitalnica.
V začetku 20. stoletja je bila Narodna čitalnica središče kulturnega dogajanja v mestu. Njene dejavnosti so se tako razširile, da so postopno preraščale v samostojne kulturne ustanove. V kranjski narodni čitalnici imajo tako svoje začetke danes v Kranju delujoče kulturne ustanove: Mestna knjižnica, Prešernovo gledališče in Glasbena šola. Že pred prvo svetovno vojno so želeli ustanoviti tudi muzej, a jim ni uspelo.

Mag. Marjana Žibert: Al’ žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej, Kranj 2013 (razstavni katalog).