Regija: Dolenjska pokrajina

Po prvi svetovni vojni se je začelo Novo mesto razvijati kot gospodarsko in kulturno središče Dolenjske. Meščani so se ukvarjali predvsem s trgovino in obrtjo. Industrija ...

Praznovanje godu je bilo svečano predvsem v družinah, kjer je bilo več godovnikov skupaj, kot je 19. marec, ko goduje Jožef, s svojimi izpeljankami eno najpogostejših ...

Obdarovanje je bilo odvisno od ekonomskega položaja družine in pomembnosti praznika v družinski zavesti. Informatorji govorijo o obdarovanju v tistem obdobju glede ...

Za god so jedli »svečano«, »praznično« ali »posebno« kosilo. Tudi revnejši meščani so si na ta dan privoščili boljše, »mesno« kosilo. Zlasti njihovi otroci so se ...

Po drugi svetovni vojni je obnova v bombnih napadih poškodovanega mesta potekala počasi, saj je primanjkovalo gradbenega materiala, hkrati pa v mestu ni bilo redne ...

V prvih povojnih letih so bila praznovanja na splošno »bolj skromna«. »V Novo mesto smo se, po očetovi smrti, mama in štirje otroc preselil po vojni, k očetovi mami. ...

Prvo desetletje po vojni je bil čas splošnega pomanjkanja, zato je bila rojstnodnevna torta pri praznovanju znak naprednosti ter ugodnejšega ekonomskega položaja. ...

Konec 60-ih let so praznovanja rojstnih dni postala splošno razširjena in so skoraj popolnoma izpodrinila godovanja. Določene oblike praznovanja, ki so bile do ...

Še vedno je bilo primarno praznovanje v družini, ki je bilo navadno istega dne kot rojstni dan. Takrat so se družinski člani zbrali pri skupnem kosilu ali večerji, ...

Praznovanja rojstnih dni poleg praznične prehrane in druženja z bližnjimi sestavlja tudi obdarovanje. V Novem mestu so bila pred vojno in v prvih povojnih letih ...