V litijski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda ima korenine tudi Pevsko društvo Lipa. Pobudnik in ustanovni član Pevskega društva v Litiji je bil Luka Svetec.
Od začetka leta 1885 je zbor vodil nadučitelj Josip Capuder. Nato je leta 1892 vodstvo prevzel Peter Jereb. Peli so narodne in domoljubne pesmi, kar je nedvomno vplivalo na samozavest slovenskega prebivalstva. Do leta 1910 je društvo delovalo pod imenom Pevsko društvo Litija. Člani so na občnem zboru sprejeli ime Lipa.
V letu 1911 se je pevsko društvo preselilo v Sokolski dom. Z bralnim društvom sta imeli obe društvi souporabo sobe s kurjavo, svečavo in čiščenje. Pozimi so v sokolskem domu prirejali koncerte, poleti pa vrtno veselico s petjem.
Med prvo svetovno vojno je društvo začasno prenehalo delovati. Že 1. decembra 1918 je Lipa nastopila v sokolski telovadnici s precej obsežnim sporedom moškega, mešanega in ženskega zbora. Za pevovodjo Petra Jereba je bila to velika spodbuda, saj tako močnega zbora še ni vodil.
Med okupacijo so Nemci uničili celotni društveni arhiv in odpeljali velik del inventarja. Tako ni mogoče ugotoviti, kdo je bil glavni pobudnik za to, da je Pevsko društvo Lipa nabavilo svoj prapor. Prapor je društvo razvilo poleti leta 1925 ob svoji 40-letnici. Prvi praporščak je bil Tinko Kunstler, njegova botra pa Anči, rojena Lajovic, soproga Petra Jereba. Vsi pevci in pevke so imeli društvene znake. Med drugo svetovno vojno društvo ni delovalo. Kmalu po drugi svetovni vojni je vodstvo prevzel Jože Cajhen. V letu 1947 so prenovili društvena pravila. Zanimanje za petje je naraslo, saj so na novo organizirali moški in ženski pevski zbor. Izvedli so obsežen kulturni program za jubilejni koncert ob 80-letnici Petra Jereba in 60-letnici društva Lipa. Po kulturnem sporedu je društvo prejelo portretno sliko Petra Jereba, ki jo je narisal učitelj Leopold Kernc. Leta 1949 je LR Slovenija zborovodji Petru Jerebu uradno podelila naziv ljudskega skladatelja.
Leta 1952 ob obletnici smrti Petra Jereba je Pevsko društvo Lipa izvedlo samostojni koncert. Po uspelem koncertu so priredili veselico. Zbrani denar so namenili za spominsko ploščo Petru Jerebu, ki so jo odkrili leta 1955, in je vzidana na Farbarjevem gradu, kjer je Peter Jereb preživljal zadnja leta svojega življenja.
Leta 1967, ko je minilo sto let od rojstva Petra Jereba, so tudi v Cerknem dostojno počastili ta jubilej. Proslava je bila 8. oktobra 1967. V kulturnem programu so sodelovali učenci cerkljanske osemletke, rudniška godba iz Idrije in Lipa. Spominsko ploščo na rojstni hiši skladatelja je odkril skladatelj Makso Pirnik.
15. oktobra 1967 je bila Jerebova proslava tudi v Litiji. Potekala je pred Farbarjevim gradom sredi Valvazorjevega trga. Marjan Oblak je orisal Jerebovo življenje in delo. Po kulturnem programu so položili venec na skladateljev grob na litijskem pokopališču. Ob tej priložnosti so Litijani pripravili še slikarsko razstavo, kjer so razstavljali Niko Prestor, Polde Mihelič in Marija Barthova. Na razstavi je bilo tudi nekaj tihožitij akademske slikarke Mire Pregljeve. Niko Prestor je obiskal Cerkno in ob tej priložnosti upodobil rojstno hišo Petra Jereba. Delavska univerza Litija pa je razstavila skladateljevo zapuščino, predvsem fotografije in kopije njegovih skladb.
Po letu 1970 je prej močan pevski zbor zašel v najhujšo krizo v vsem svojem delovanju. Skrčil se je na deset pevcev. Odločeni, da nadaljujejo tradicijo, so se zboru pridružili novi pevci. Proslava, ki so jo priredili 15. maja 1971 v Dvorani na Stavbah ob svoji 75-letnici, je bila po vsebini zelo bogata. Goste je pozdravil dr. Anton Slodnjak. Obiskovalcem je predstavil čitalniško dobo in Luko Svetca kot ustanovitelja litijskega bralnega društva. Ob tem jubileju je društvo izdalo spominsko brošuro. Gradivo zanjo je zbral dr. Ladislav Lajovic.
Leta 1975 je v spomin na bitko na Tisju leta 1941 Lipa priredila svoj jubilejni koncert ob 90-letnici. Zbor je vodil zborovodja Mitja Gobec. Pevci so v svojem nastopu počastili spomin na skladatelja Petra Jereba. Občina Litija je zboru dodelila občinsko priznanje za področje kulture.
Leta 1980 je zbor izvedel jubilejni koncert ob 95-letnici. Kljub težavam je Lipa dočakala tudi svojo stoletnico, na kateri je bila zadnjič izdana brošura o zgodovini društva. Koncert so pripravili tudi ob 120-letnici.
Danes je Pevsko društvo Lipa med najstarejšimi pevskimi društvi v Sloveniji. V vseh letih delovanja se je srečevalo z različnimi težavami, vendar je vztrajalo do danes. Ves čas so si prizadevali, da bi pridobili nove društvene prostore. Predilnica Litija je že leta 1937 odstopila prostor za njihovo delovanje v kulturnem centru Litija. Zbor so vodili številni zborovodje: Marijan Kolšek, Janez Žnidar, Dimitrij Beuermann, Ivan Kolar in Manca Černe. Leta 2008 je imel zbor tudi osip pevcev zaradi starosti in bolezni. Starejši pevci so sprejeli sklep, da prenehajo s petjem in da društveni prapor predajo mlajši generaciji pevcev. Mladi pevci so članstvo sprejeli odgovorno in zagnano in uspešno nadaljujejo litijsko društveno tradicijo. Danes delujeta moška in ženska vokalna skupina. Umetniški vodji sta Anita Medvešek in Darko Vidic.
V letu 1911 se je pevsko društvo preselilo v Sokolski dom. Z bralnim društvom sta imeli obe društvi souporabo sobe s kurjavo, svečavo in čiščenje. Pozimi so v sokolskem domu prirejali koncerte, poleti pa vrtno veselico s petjem.
Med prvo svetovno vojno je društvo začasno prenehalo delovati. Že 1. decembra 1918 je Lipa nastopila v sokolski telovadnici s precej obsežnim sporedom moškega, mešanega in ženskega zbora. Za pevovodjo Petra Jereba je bila to velika spodbuda, saj tako močnega zbora še ni vodil.
Med okupacijo so Nemci uničili celotni društveni arhiv in odpeljali velik del inventarja. Tako ni mogoče ugotoviti, kdo je bil glavni pobudnik za to, da je Pevsko društvo Lipa nabavilo svoj prapor. Prapor je društvo razvilo poleti leta 1925 ob svoji 40-letnici. Prvi praporščak je bil Tinko Kunstler, njegova botra pa Anči, rojena Lajovic, soproga Petra Jereba. Vsi pevci in pevke so imeli društvene znake. Med drugo svetovno vojno društvo ni delovalo. Kmalu po drugi svetovni vojni je vodstvo prevzel Jože Cajhen. V letu 1947 so prenovili društvena pravila. Zanimanje za petje je naraslo, saj so na novo organizirali moški in ženski pevski zbor. Izvedli so obsežen kulturni program za jubilejni koncert ob 80-letnici Petra Jereba in 60-letnici društva Lipa. Po kulturnem sporedu je društvo prejelo portretno sliko Petra Jereba, ki jo je narisal učitelj Leopold Kernc. Leta 1949 je LR Slovenija zborovodji Petru Jerebu uradno podelila naziv ljudskega skladatelja.
Leta 1952 ob obletnici smrti Petra Jereba je Pevsko društvo Lipa izvedlo samostojni koncert. Po uspelem koncertu so priredili veselico. Zbrani denar so namenili za spominsko ploščo Petru Jerebu, ki so jo odkrili leta 1955, in je vzidana na Farbarjevem gradu, kjer je Peter Jereb preživljal zadnja leta svojega življenja.
Leta 1967, ko je minilo sto let od rojstva Petra Jereba, so tudi v Cerknem dostojno počastili ta jubilej. Proslava je bila 8. oktobra 1967. V kulturnem programu so sodelovali učenci cerkljanske osemletke, rudniška godba iz Idrije in Lipa. Spominsko ploščo na rojstni hiši skladatelja je odkril skladatelj Makso Pirnik.
15. oktobra 1967 je bila Jerebova proslava tudi v Litiji. Potekala je pred Farbarjevim gradom sredi Valvazorjevega trga. Marjan Oblak je orisal Jerebovo življenje in delo. Po kulturnem programu so položili venec na skladateljev grob na litijskem pokopališču. Ob tej priložnosti so Litijani pripravili še slikarsko razstavo, kjer so razstavljali Niko Prestor, Polde Mihelič in Marija Barthova. Na razstavi je bilo tudi nekaj tihožitij akademske slikarke Mire Pregljeve. Niko Prestor je obiskal Cerkno in ob tej priložnosti upodobil rojstno hišo Petra Jereba. Delavska univerza Litija pa je razstavila skladateljevo zapuščino, predvsem fotografije in kopije njegovih skladb.
Po letu 1970 je prej močan pevski zbor zašel v najhujšo krizo v vsem svojem delovanju. Skrčil se je na deset pevcev. Odločeni, da nadaljujejo tradicijo, so se zboru pridružili novi pevci. Proslava, ki so jo priredili 15. maja 1971 v Dvorani na Stavbah ob svoji 75-letnici, je bila po vsebini zelo bogata. Goste je pozdravil dr. Anton Slodnjak. Obiskovalcem je predstavil čitalniško dobo in Luko Svetca kot ustanovitelja litijskega bralnega društva. Ob tem jubileju je društvo izdalo spominsko brošuro. Gradivo zanjo je zbral dr. Ladislav Lajovic.
Leta 1975 je v spomin na bitko na Tisju leta 1941 Lipa priredila svoj jubilejni koncert ob 90-letnici. Zbor je vodil zborovodja Mitja Gobec. Pevci so v svojem nastopu počastili spomin na skladatelja Petra Jereba. Občina Litija je zboru dodelila občinsko priznanje za področje kulture.
Leta 1980 je zbor izvedel jubilejni koncert ob 95-letnici. Kljub težavam je Lipa dočakala tudi svojo stoletnico, na kateri je bila zadnjič izdana brošura o zgodovini društva. Koncert so pripravili tudi ob 120-letnici.
Danes je Pevsko društvo Lipa med najstarejšimi pevskimi društvi v Sloveniji. V vseh letih delovanja se je srečevalo z različnimi težavami, vendar je vztrajalo do danes. Ves čas so si prizadevali, da bi pridobili nove društvene prostore. Predilnica Litija je že leta 1937 odstopila prostor za njihovo delovanje v kulturnem centru Litija. Zbor so vodili številni zborovodje: Marijan Kolšek, Janez Žnidar, Dimitrij Beuermann, Ivan Kolar in Manca Černe. Leta 2008 je imel zbor tudi osip pevcev zaradi starosti in bolezni. Starejši pevci so sprejeli sklep, da prenehajo s petjem in da društveni prapor predajo mlajši generaciji pevcev. Mladi pevci so članstvo sprejeli odgovorno in zagnano in uspešno nadaljujejo litijsko društveno tradicijo. Danes delujeta moška in ženska vokalna skupina. Umetniški vodji sta Anita Medvešek in Darko Vidic.
