Goršičeva hiša je stala tam, kjer danes sedež podjetja Inštalacije.
Nalevi strani Velike ceste in na levem bregu Velikega potoka (Grosupeljščica) je stala Goršičeva domačija. Goršič iz Ponove vasi se jepriženil h Kostevcu. Fantje iz te hiše so padli v prvisvetovni vojni, ostala so samo dekleta, zato so prihajali zeti k hiši.
“V letih zgodnje izgradnjesocializma je bila Goršiču zaplenjena cela kmetija, hiša, gospodarska poslopjain vsa zemljišča ter gozdovi. Po vojni je bila obvezna oddaja pšenice. Goršičiso imeli cel hrib pšenice nad nami in so želi s strojem na konjsko vprego. Celhrib so poželi v enem dnevu. Imeli so tri pare konj. Snope so zložili v kopice,da bi jih zvozili domov. Popoldne pa je bila huda nevihta in dež je vse kopicenamočil. Dali so snope v kozolec, a se niso dobro sušili. Ko so omlatili, jebilo zrnje ‘fajhtno’. Na podstrešju so razgrnili žito, vendar oddajo je bilo trebaopraviti do določenega dne. Bilo je premalo časa, da bi se zrnje posušilo. Karvlažnega so odpeljali na oddajo. Gospodarja so obsodili, da ječrnoborzijanec, da je nalašč zmočil žito, da bi bilo težje. Za kazen so gaizselili v rojstno hišo v Ponovo vas. Ker se gospodarjeva mati ni hotelapodrediti nezaslišani krivici, so jo miličniki dvignili s postelje, naložili navoz in odpeljali v sosednjo vas.” (Povedal Brane Žitnik).
