Budkovičeva hiša ob Adamičevi cesti se pojavlja na vseh starih razglednicah Grosupljega.
Ivan Budkovič (1868-1942) je iz vasi Juršce pri Knežaku konec 19. stoletjaprišel v Grosuplje, kjer se je oženil s Pepco, Josipino Garvas, Hlačmanovo, kije za doto dobila hišo z vrtom, v kateri sta odprla trgovino zmešanim blagom, ki je poslovala vse do druge svetovne vojne. V družini se jerodilo pet fantov: Ivan, Viktor, Gustel, ki se je izučil za čevljarja inurarja, Josip in Cveto (1920-2001), poklicni glasbenik, violinist in profesormuzikologije, ki je bil poročen z Bardorferjevo. Leta 1970 je bil Cveto medustanovitelji Glasbene šole Grosuplje. Budkovičevo hišo so prodali in v njej jezdaj fotografski atelje in frizerstvo Rozman.
Rudolf Zupančič se Budkovičevega Gustelna spominja takole:
Gustel je bi posebnež. Ure jepopravljal. Štinglce je lovil. Čebele je tudi lovil in otroci smo mu loviličmrlje. Rekel je, da bo čebelam kanglice naredil in privezal za ritke, da bodov kanglicah med nosile.
Ivan Kadunc pa se ga takole spominja: Gustel je tudi sam gojil čebele. Enkrat sem ga videl, kako je hodil ponjivi z ajdo in s klobukom mahal po zraku. Pa sem ga vprašal, kaj dela. ‘Čebelelovim. Te so pridne, ker med nabirajo. Jih bom križal s čmrlji, da bodo velike.Veš, koliko medu bodo šele potem prinesle!’
