Star litijski leseni most je predstavljal pomembno prometno povezavo.
Gradil ga je podjetnik Max Stepitschnegg (tesarski mojster iz Celja) pod vodstvom in po načrtu deželne direkcije za Kranjsko. Most je imel na obeh straneh masivne opore iz kamnitih kvadrov in dvanajst travej (traveja je prostorski element med glavnimi podpornimi točkami oboka) s piloti iz hrastovega lesa. Gornji del je bil iz smrekovega lesa. Na obeh straneh mostu je bila ograja. Gradnja mosta je bila povezana z različnimi težavami. Zaradi trdih plasti kamnin je bilo težko zabiti 144 pilotov. Občini Šmartno in Litija sta na svoje stroške na sredini roba mosta postavili visok križ s pozlačenim kipom iz litega železa in nasproti svetilko za nočno razsvetljavo. Po vojni so križ odstranili z mosta in ga prenesli v hodnik litijskega župnišča. Na slavnostno otvoritev mosta 1. aprila 1855 je bil povabljen c.k. kraljevi namestnik. Slovesnost je vodil šmarski dekan gospod Burger. Pri prehodu čez most so pobirali mostnino vse do leta 1890. Od te pravice je kraj pridobival pomembne prihodke. Most je predstavljal glavno značilnost kraja, vendar ni bil več primeren, saj se je povečal promet, pogostejše so bile tudi poplave, tako da ni bil več varen. Porušili so ga v času od 10. 2. do 16. 2. 1974.
Nekaj metrov stran je bil leta 1973 zgrajen nov betonski most.
