Ivan Gale je bil podjeten lastnik gostilne in velike kmetije ter znan grosupeljski furman.
Blizu mostu čez Grosupeljščico kraljuje gostilna Vodičar. Ševedno stoji lepo ohranjen hlev z velikim nadstreškom, pod katerega so furmanizapeljevali vozove, da so jih zaščitili pred dežjem. Gostilna je slovela podobri hrani, zato so se furmani tu radi ustavljali. Čez cesto je delal kovačŠtefančič, ki je popravljal okvare na vozovih ali koval konje ob vsaki uridneva, zato je bila Vodičarjeva gostilna priljubljena postojanka furmanov.
Gospodar Ivan je bil furman. Imel je dva konja, enegatežkega, močnega, drugega pa lažjega. Kar zajahal ga je, da je bil težji in jebolj potegnil.
Veliko je pretovoril pšenice, saj se je več zaslužilo sfuranjem kot s kmetovanjem. Vreče po 80 kg pšenice so prihajale iz Vojvodine. Pomočnik Pajč jih je sam nalagal navozove in peljali so jih v Rusov mlin. Moko so vozili s konji in vozovi v Ljubljano.
Razvažal je tudi premog z železniške postaje. Kasneje jekupil traktor in nadaljeval s ‘furanjem’, dokler niso tovornjaki prevzeliprevozništvo v celoti.
