skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Andrejc Maruózen, godec, ki se ga pomni

 

Maruóznek, smo mu rekli na kratko, po hišnem imenu. Sicer je bil to Andrej Vadnjal iz Zagorja na Pivki (1912–1971). Zrasel je v skromnih razmerah, na robu vasi, z eno kravo v hlevu in nekaj malega zemlje. Oče je bil leta čejdnek, vaški pastir, številna družina se je preživljala na vse načine, tudi z nastavljanjem limanic za ptice. – Andrejc je moral še mladenič v italijansko uniformo, ob razpadu Italije se je pridružil NOB in se vrnil kot borec 3. prekomorske brigade. V bojih pri Bihaću mu je nemška krogla prebila prsni koš. Nikoli ni do kraja okreval – a bil vseeno neutruden godec. Nobeno praznovanje ni moglo mimo njegove harmonike, nobena veselica brez njegovih polk in valčkov in kakega fokstrota.– Po vojni mu je nova oblast naložila pobiranje davkov, a je hitro spoznal, da je ljudem to kaj neljuba služba. Poskusil je z gostilno, s trafiko, nazadnje pa se z večino Zagorcev zaposlil kot delavec v lesni tovarni Javor Pivka. – Muzikalnost je bila očitno v rodu. Andrejc je z bratoma ustanovil tudi trio- ansambel (harmonika, saksofon, boben). Mlajši brat Maks se je kasneje usposobil za poklicnega godbenika Godbe ljudske milice. Harmoniko pa vešče in neutrudno obvladuje tudi njihov nečak Maks. – Na sliki: Maruóznek pred gozdarsko brunarico, sredi gozdov Vrh pekla, kamor nas je v 60-ih letih večkrat spremljal, ko smo se mladi Zagorci odpravili na Snežnik (1796 m).

Slika

Opzioni di filtraggio

Ricerca

Tipo di contenuto

Categorie
Categorie
Categorie
Categorie

Organizzazione

Partner


Scelta della regione


2008 - 2022 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.