Ignac Kobal je bil rojen 30. 7. 1878 na Prapetnem Brdu. Kot drugi od devetih otrok se je rodil staršema Lovrencu in Mariji Kobal. Osnovno šolo je obiskoval na Šentviški Gori, gimnazijo v Alojzevišču v Gorici v letih 1891–1899, kjer je pomagal pri vodstvu zavoda.
Ignac Kobal je bil posvečen v duhovnika 1903. leta. Prvo službo je dobil v goriški knezoškofijski pisarni. Leta 1905 je nadaljeval študij v Rimu, kjer je doktoriral iz cerkvenega kanonskega prava.
Po vrnitvi je najprej bil kaplan v Dornberku, kjer je prevzel vodstvo Marijine družbe v Gorici in ostal njen voditelj do svoje smrti. 1912. leta se je zaposlil na učiteljišču. Ko je bil 3. 4. 1917 v Ljubljani ustanovljen Odbor za obnovo Goriške, je bil na čelu ustanovne konference. Leta 1918 je bil z dekretom imenovan za duhovnega svetovalca v nadškofiji. Kot zaveden Slovenec se je srečal tudi z dr. Henrikom Tumo. Leta 1919 so ga za dva meseca zaprli v tržaški zapor, češ da je s prižnice ščuval slovensko ljudstvo proti italijanski oblasti. Po vrnitvi iz zapora je začel bolehati in je umrl 1922. leta v Gorici.
Bil je zelo razgledan človek, ena vodilnih osebnosti med goriškimi Slovenci v tem času. Tako je bil član komisije za župnijske izpite, član izpraševalne komisije v slovenskem učiteljišču na Goriškem, slovenski pridigar v stolnici, zastopnik cerkve v okrožnem šolskem svetu, v načelstvu Slovenske ljudske stranke …
Njegov veličasten pogreb, ki se ga je po zapisu v Goriški straži 13. 12. 1922 udeležilo … »na tisoč in tisoč ljudstva v sprevodu in tudi vse ulice so bile polne občinstva« …, kaže na veliko priljubljenost in spoštovanje, ki ga je naš rojak užival med goriškimi Slovenci.
Glej tudi: Ignac Kobal (Primorci.si)
